Natisni

Vse bolezni imajo živalske karakteristike. So izključno živalskega izvora, zato nikakor ne morejo preseči tretje čakre. Logično bi torej bilo, da ljudje kot razumna bitja četrte čakre sploh ne bi mogli obolevati. Solarni pleksus je v evolucijski sliki univerzuma namreč meja, čez katero ne morejo navzgor proti višjim čakram razumskih bitij prodreti nizkotne živalske energije, torej tudi bolezni ne.

Res pa je, da imajo ljudje kot razumna bitja, ki jim je dana zavest, možnost svobodne izbire. Zato se lahko evolucijsko dvigujejo in napredujejo oziroma padajo ter se znižajo pod svoj izhodiščni nivo, torej lahko v osnovi delujejo tudi pod četrto čakro. Tako pogosto pride do odzemljenosti človeka zaradi različnih razlogov. Predvsem gre za neuravnotežen odnos človeka do elementov.

V takem primeru odzemljenosti, bolezni, ki so v bistvu tudi psihična, a nizkotna, bitja, vstopijo v človeka. Kot parazit obsedejo človeško zavest, ki je evolucijsko bistveno višja od vseh bolezni. Če se bolezen vsili v človeško telo (najprej psihično in kasneje fizično), se pokaže kot strašna in nepremagljiva. To pa je zgolj prevara in laž iluzije. Bolezni so se tako razširile čez človeštvo in zato na vsakega posameznika vplivajo z močjo iluzije celega človeštva. Poudariti pa je treba, da tudi moč iluzije celega človeštva uporablja živalske karakteristike, saj je bolezen v osnovi živalska kreacija. To pa omogoča vsakemu posameznemu človeku, da kljub vsemu premaga in v sebi izniči prav vsako bolezen!

Narava ni nič drugega kot splet duhovnih sil, ki delujejo izven dosega človeških čutil in uravnavajo naravne procese. Seveda deluje narava tudi na človeško telo, ki je njen del. Človeško telo ima namreč podobne zakonitosti kot rastline.

Naravne duhovne sile ne delujejo samostojno oziroma neodvisno. Ustvarila so jih višja inteligentna bitja in jih hkrati ustrezno programirala. Tako naravne duhovne sile delujejo kot izjemno dovršen računalniški program, ki deluje psihično: zaradi njihovega delovanje ne more iti v naravi prav nič narobe. Treba pa je poudariti, da naravne duhovne sile ubogajo neosebna bitja, ki delujejo v sožitju z živalmi, naravo in rastlinami. Moti jih programiran človeški razum-ego, ki deluje oddvojeno od naravnih zakonitosti in jih tako ruši. Zato se v naravi povzroča nered. Naravne duhovne sile nato ukrepajo tako, da naravno ravnovesje ponovno uredijo. To pa dosežejo z delovanjem na človeško telo. Ljudje, ki se oddvojimo od naravnih zakonitosti in delujemo naučeno oziroma egoistično, to občutimo kot krizo, ki se odrazi v boleznih, nesrečah in podobnem trpljenju, ki so nam ga programirale naravne sile. Toda za vse to smo si krivi sami, ker rušimo naravne zakonitosti, po katerih smo tudi sami ustvarjeni. Torej z našimi nerazumnimi dejanji rušimo sami sebe. Človek, ki se zave lastnega napačnega delovanja, je storil prvi korak. Naslednji pomembni ukrep je, da tak človek vzpostavi moč nadzora nad materialno blaginjo. To stori tako, da se iznebi materialnih iluzij – ujetosti v materijo, kar človeka odzemljuje. To ne stori, tako, da se materialnim stvarem odpove, kot uči večina vzhodnih duhovnih filozofij. To stori tako, da v sebi prebudi budnost zavedanja in v sebi združi pretekle (spodnji svetovi), sedanje (srednji svetovi) in prihodnje vsebine (zgornji svetovi). Tako postane pozitivno neosebno bitje, ki ga (če deluje v sožitju z živalmi, naravo in rastlinami) ubogajo tudi naravne duhovne sile.

V sedanji civilizaciji še noben znanstvenik ni uspel podati pravilne oziroma resnične definicije narave oziroma sile, ki usmerja naravne procese. Mnogi menijo, da je delovanje narave čudež. Toda čudežev ni: čudeži so samo tiste stvari in procesi, ki jih ljudje ne razumejo – zato jih poimenujejo čudež. Ko pa ljudje čudež razumejo, čudež ni več čudež. Zaradi nerazumevanja bistva narave medicina zdravi samo posledice in ne vzrokov ter je zato razmeroma neuspešna in marsikdaj nemočna.

Pravilen proces zdravljenja bolezni je zato poglabljanje v človeško podzavest, v njene spodnje nivoje (preteklost) in njihovo ozaveščanje. Moč bolezni se namreč kreira v spodnjih dimenzijah – v preteklosti. Tako lahko človek iztisne bolezen v površinske svetove in jo tam v sebi razkroji. Zaradi razmeroma nizke evolucijske stopnje naše civilizacije in s tem povezanega neznanja v tem trenutku na takšen način deluje le Slavko Mahne in je edini sposoben sistematično in celovito razkrajati bolezni. Slavko Mahne v celoti obvladuje vzroke psihičnih moči, ki so v spodnjih dimenzijah in zato lahko tam bolezni tudi popravlja. Na podoben način (s poglabljanjem v preteklost), vendar žal nepopolno, v naši civilizaciji deluje le še freudovska psihoanaliza, ki pa žal bolezni in psihične težave samo iztiska iz podzavesti, a jih ne razkraja, saj nima ne znanja ne moči, da bi si bolezni podredila in jih tako onesposobila.

Večina bolezni obstaja kot vzrok celotne evolucijske nerazvitosti človeštva. Res pa je, da se stopnja razvitosti evolucije človeštva razlikuje glede na posamezni del sveta. Človeška zavest se širi v makro-okolje, kjer je širina širše skupnosti ljudi (npr. ZDA ali Evropska unija). Tako Američani mislijo oziroma čutijo, da so ZDA njihovo okolje, kjer se svobodno psihično in miselno gibljejo. Človeška zavest sprejme za svoje tisto ozemlje, kjer čuti, da se ima pravico širiti.

Slovenci trenutno v duhu in zavesti počnemo to v Sloveniji, zato prihaja do občutka omejenosti. Z vstopom v Evropsko unijo pa se bomo psihično razširili čez celotno ozemlje Evropske unije. To bo znatno povečalo kvaliteto in obseg posameznikovega življenja ter zvišalo pestrost doživljanja življenjskih procesov. Še najbolje bi bilo, ko bi se lahko posameznik razširil čez celotno Zemljo. Ko bi to storili vsi ljudje, bi človeška civilizacija stopila na pot bliskovitega vsestranskega napredka, ki bi omogočil tudi skokoviti dvig življenjskega standarda posameznikov, torej bi bile poražene tudi bolezni.

Trenutno je stopnja evolucijske razvitosti najvišja v Ameriki, kjer je pestrost doživljanja življenjskih procesov najvišja Res pa je, da je za to le v manjši meri zaslužna ameriška vladajoča bela rasa. Američani namreč delujejo odzemljeno prav tako oziroma še bolj kot Evropejci, a kljub temu materialno ne trpijo, ker živijo na temelju zasluge preteklih indijanskih civilizacij. Prav zaradi tega so postali ošabni in plitki ter vodijo svojo civilizacijo v propad. Ameriška civilizacija bo tako v nekaj letih doživela padec, podobno kot nekoč že starorimska oziroma staroegiptovska, saj bodo Američani kaj kmalu dokončno izživeli pretekle zasluge oziroma energije. Naravne zakonitosti materialnega sveta so namreč takšne, da prav vsaka stvar za svoj obstoj oziroma pogon potrebuje energijo. Pa naj gre za avtomobil, človeško telo ali civilizacijo.

V Rusiji je pestrost doživljanja življenjskih procesov zelo nizka zaradi slabe medijske povezanosti. V Evropski uniji, kjer je medijska povezanost visoka, pa so trenutno ljudje še preveč ujeti v nacionalne pripadnosti. To odzemljuje moč kolektivnega duha Evropejcev. Situacija se bo popravila šele z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, saj ima Slovenija moč kolektivnega duha nezavedno zelo prizemljeno: na osnovi tega se bo moč kolektivnega duha Evropske unije z vstopom Slovenije močno prizemljila in izenačila s sedanjo ameriško.