Glavni meni

Moški in ženska se v odnosu povežeta v osnovi na elementu ognja. Na tem nivoju občutita medsebojno delovanje. V materiji in vodi se povežeta nezavedno. Ta dva nivoja vplivata na življenjski uspeh. Na elementu zraka oba čutita življenje navzven. Element ognja je torej center v katerem poteka medsebojno življenje in čutenje osebnega, družinskega kroga. Element ognja se deli na podčakre. Ženska naj bi delovala na 2., 3. in 4. čakri elementa ognja. Moški p na 1., 5., včasih tudi na 6. in 7. čakri elementa ognja. Ženska naj bi torej v odnosu predstavljala toplino, skrb, varnost. Moški pa znanje in prizemljeno stabilnost. Ženska s temi vrlinami deluje navznoter, moški pa navzven. Skupaj delujeta kot celota. Oba prispevata svoje energije, da tvorita usklajeno celoto.

V veliko primerih pa so vloge moškega in ženske zamenjane. To pa ruši življenjske zakonitosti. Če ženska v družini predstavlja znanje in prizemljeno stabilnost, moški pa toplino in varnost, to slej kot prej vodi v nesrečo. Ženska se bo v takšnem odnosu vedno počutila neizpolnjeno, moški pa ponižanega. Če je ženska živela v preteklih reinkarnacijah kot moški ali, če je moški živel kot ženska, imata te vrline v sebi bolj razvite. Ženska, ki je bila v preteklem življenju moški, bo te moške lastnosti imela razvite, z njimi bo znala delovati in tudi dosegati uspehe. Enako velja za moškega. Narava pa se nikoli ne zmoti! Vsak, ki se je rodil v svoj spol, mora ta spol živeti in razvijati. To je seveda zelo težko. Če človek v svojem spolu nima vrlin, temveč jih ima v nasprotnem spolu, bi moral nekako žrtvovati te vrline in začeti graditi sebe, kot svoj spol, praktično brez vrlin. To je zmožen narediti le malo kateri človek. Vendar je to edina možna pot, da v sebi dosežemo mir in čutimo pravilno usklajenost z naravnimi zakonitostmi.

Če nimamo vrline služenja denarja pomeni, da imamo v svoji osebnosti nasprotje te vrline. To velja tudi za vsako drugo vrlino.

Vsaka prava vrlina se kreira v globinah podzavesti. Na razumskem nivoju ne moremo nič vplivati na razvoj vrline. In to je glavna zanka v razvoju. Človek, ki neke vrline nima, si jo lahko samo razumsko predstavlja. To se dogaja na 5.globini podzavesti. Če si hoče to vrlino razviti, se ponavadi samo vrti v svojih fantazijah, v realnosti pa ne uspe realizirati rezultata. Če si želimo zaslužiti denar, je zelo narobe, da o njem fantaziramo. Da si predstavljamo, kako bi bilo, če bi bili bogati, kaj vse bi si kupili, kakšen odnos bi imeli drugi ljudje do nas.

Pravi razvoj vrline se dogaja v globini človeka. Poglobiti se moramo v sebe. Čim globlje v svojo podzavest. Tam si predstavljamo, kako vrlino imamo, sedaj v sedanjem času in trenutku. Kako smo jo vedno imeli in jo vedno bomo imeli. Da je ta vrlina del nas. Zelo narobe je v tem trenutku kakršnakoli fantazija, napuh ali drugi neprimerni občutki. Odmisliti moramo VSE razumske predstave o nas samih - da smo premladi, da smo prestari, da si tega ne zaslužimo, da nimamo takšnega nivoja, in vse predstave okolja o nas. V tistem trenutku moramo obstajati samo mi in vrlina. Vrline si nikoli ne predstavljamo za v naprej. Vse se mora dogajati v sedanjem trenutku. Če se nam pojavi fantazija, lahko prosimo Slavka Mahneta Shyama, da nam pomaga in mu te miselne vzorce predamo. Ponavljamo lahko mantro Slavko Mahne Shyama s polno vero, predanostjo in zaupanjem. Takšna vizualizacija omogoča prebuditev vsake vrline in to vsakemu, ne glede na starost ali položaj. To velja za vse vrline, ki vidno delujejo v človeštvu. Ko se vrlina aktivira v podzavesti se bo sčasoma aktivirala tudi na zavednem nivoju. V tem času pa je pomembno, da se prebujanju posvetimo resno in zelo motivirano. V življenju se trudimo delovati v skladu s to vrlino. Ta vrlina se bo izrazila v našem življenju takrat, ko bomo v svoji osebnosti premagali vse vzroke, ki so bili nasprotni tej vrlini. Rezultat bo dosegel samo tisti, ki bo vložil dovolj pravega napora.

Za vrlino pridobivanja denarja je zelo pomembno, da v sebi razumemo, da imeti denar ni nekaj slabega in biti bogat ne pomeni biti slab. Pridobivanje denarja je sveto dejanje, ki omogoča človeku srečo in svobodo in mu hkrati razvija druge vrline, kot so kreativnost, delovne vrline,... V duhovnih filozofijah se revščina nemalokrat smatra za sveto. Revščina pa je znak malodušja in lenobe. Človeka se dela majhnega in omejenega. Zelo pomembno je tudi, da nam ni cilj denar, ampak delo samo. Le tako se bomo znebili pritiska in bomo sploh dobili moč za pridobivanje denarja. Energijo vlagajmo v delo, vestno in pošteno, kar nam bo omogočilo, da v delu občutimo veselje in kreativnost. Če imamo samo cilj denarja, bomo zelo težko delali in posledično tudi denarja ne bomo mogli služiti.

Novo tisočletje prinaša popolnoma nove naravne in življenjske zakonitosti. Prebudili se bodo tudi trije duhovni planeti, ki so spali dolga tisočletja in so trenutno še nevidni. Energije novega tisočletja se bodo aktivirale v prvih sedmih letih tisočletja. Vsako leto se aktivira ena čakra novega tisočletja. Z novim letom 2004 se bo aktivirala četrta čakra novega tisočletja, torej dimenzija duše.

Slavko Mahne Shyama je tistim udeležencem programa, ki pred enim tednom niso bili prisotni, podelil Novoletni simbol 2004. Simbol bo njegovim prejemnikom odločilno pomagal pri predelovanju ogromnih količin energij, ki jih prinaša vsako od prvih sedmih let našega tisočletja, torej tudi četrto leto 2004.

Običajnim ljudem naše civilizacije, ki je zakonitostim novega tisočletja popolnoma neprilagojena, se v podzavesti kopičijo energije novega tisočletja. Ob ustreznem času bodo te energije naenkrat stopile v človeško zavest in tedaj bodo ljudje kolektivno in posamično doživeli hude krize, težave in nesreče. Ti prelomni trenutki se bodo zgodili po novem letu 2008, ko bo v vsej svoji moči začel delovati prvi duhovni planet, po novem letu 2012, ko bo v vsej svoji moči zaživel drugi duhovni planet in končno leta 2022, ko se bo v vsej svoji mogočnosti aktiviral tretji duhovni planet, ki bo pomenil tudi konec iluzije sedanje sodobne civilizacije, saj bo tedaj najverjetneje veliko večino človeštva odplavila velika materialna katastrofa.

Opisani dogodki so okoliščine napredka, ki se mora brezpogojno zgoditi. Dolžnost ljudi pa je, da se novim, boljšim življenjskim zakonitostim kar čimbolj prilagodijo in tako preživijo čase kriz in katastrof, da bodo lahko zaživeli v prijetnejši in ugodnejši prihodnosti. Mogočne pozitivne sile, ki se izražajo skozi novoletni simbol 2004 bodo ljudem, ki so novoletni simbol dobili, pri tem izredno močno pomagale, jim zmanjšale količino in stopnjo kriz ter nevšečnosti, jim na sploh izrazito olajšale življenje ter omogočile srečo in jih obvarovale pred neizbežnim kolektivnim trpljenjem človeštva.

Na Zemlji poleg ljudi živijo mnoga različna razumna bitja. Večino prebivalcev na našem planetu predstavljajo duhovna bitja, ki nimajo materialne oblike, kot jo imamo ljudje. Ljudje predstavljamo samo 12 odstotkov celotnega števila vseh živih bitij.

Palčki so preprosta in prijetna živa bitja, katerih življenjska energija predstavlja energijo rastlinskih živih bitij, ki je kombinirana s preteklimi človeškimi navadami. Palček je torej bitje, ki lahko dolga stoletja opravlja isto opravilo, na primer koplje neko luknjo. Pri tem opravilu je zelo vztrajen, saj je početje, ki ga opravlja pretekla navada nekega človeka. Nikomur noče nič žalega in le dela to, za kar je programiran. Škrate ne smemo zamenjevati s palčki. Škratje so namreč astralna bitja s svojo zavestjo. Ker na astralni dimenziji obstajajo neodvisno pozitivne in negativne energije, so lahko škratje povzetek enih ali drugih, ali pa kar obojih energij, torej dobrih in slabih. Škratje so zelo prebrisani in lahko ljudem povzročijo kar veliko obilico težav, saj imajo veliko moč, ker so bitja z vrha astralne dimenzije.

Vilinci so mentalna bitja s svojo lastno zavestjo, podobno kot škratje. Razlika pa je v tem, da so vilinci pozitivna bitja, ki delujejo kot izključno dobrohotno oziroma dobrodušno, medtem ko so škratje hudo egoistični. Astralna dimenzija namreč ne pozna sožitja – pozna le hierarhijo (podrejenost ali nadrejenost). Mentalna dimenzija pa je višja dimenzija, kjer obstaja bistveno višja stopnja morale kot na astralu. Vilinci imajo popolno moč nad naravo oziroma njenimi zakonitostmi, saj narava sama po sebi ne presega mentalne dimenzije, medtem ko so vilinci bitja z vrha mentalne dimenzije.

Škratje in vilinci se pogosto nahajajo v naravi: tu so na primer doma tudi druga duhovna bitja, kot so na primer devasi, ki pogosto živijo v krošnjah dreves. Gre za zelo prijetna in lepa duhovna bitja.

Pogosto pa škrati in vilinci živijo v družinskih korenih ljudi. Ljudje so namreč v svoji osnovi kavzalna bitja, bitja duše, torej bitja, ki imajo v stvarstvu višji položaj oziroma vrednost kot škrati in vilinci. Res pa je, da so v naši civilizaciji ljudje padli s svojega nivoja prav na dno astrala oziroma na vrh materialne dimenzije, zato lahko druga duhovna bitja z ljudmi manipulirajo. Pri tem so zaradi nizke astralne morale še posebej neprijetni in nevarni škrati.

Škrat, ki živi v družinskem korenu neke družine teži k temu, da bi ljudi ohranjal podrejene njihovemu družinskemu korenu, saj se hrani z energijo tega korena. Tako ljudje, ki se želijo individualizirati, pogosto doživljajo krize in celo nesreče, ki jih povzroča škrat. To se dogaja celo na daljavo, saj škrat projicira svoj pritisk tudi na ljudi, ki so se iz svojega družinskega okolja fizično odselili. Takšni ljudje se zato duhovno ne morejo osvoboditi od svojega družinskega korena in zato trpijo. Še posebej so nevarni škrati, ki se hranijo z energijami religije, ki jih uporablja neka družina. Škratje so namreč veliki prevaranti: ko ljudje, denimo, verujejo v Kristusa ali Marijo, se škrat postavi pred podobo svetnika oziroma objekta, v katerega ljudje verujejo, in vsa energija verovanja se potem steka v tega škrata. Ker je energija religije mentalna energija, škratje pa so astralna bitja z nižjo moralo, ljudje potem doživljajo hude nesreče, saj škrat s to mentalno energijo dobi veliko moč in nato na ljudi vrši izredne pritiske. Na energijo religije se v družinskem korenu vežejo tudi vilinci, vendar ti zaradi svoje narave ljudem kakšnih hujših težav ne povzročajo. Res pa je, da so vilinci močna bitja, zato se človek iz energij religije, ki jo v družinskem korenu obvladuje vilinec zelo težko osvobodi.

Najboljša obramba oziroma orožje proti škratom v družinskem korenu je ritual pentagrama, ki je opisan v knjigi Slavka Mahneta Shyame. Po sedmih mesecih rednega izvajanja rituala pentagrama v vsakem prostoru človeškega doma posebej, lahko človek izniči škrata v svojem družinskem korenu. Škrate prav tako razkraja Plošča kavzalne svetlobe (in sicer v tistem prostoru, v katerem je položena), ki pa jo je potrebno spirati vsak dan sedem mesecev, da bi škrata dokončno razkrojili. Škrata blokira oziroma razkraja tudi plošča Izvir življenja, še posebej v kombinaciji s poljubnim Astralnim simbolom (ki jih je prav tako izdelal Slavko Mahne Shyama). Ugoden je tudi Mentalni simbol Slavka Mahneta Shyame, ki pa škrata ne razkraja, vendar ga onemogoči.

Škratje in vilinci so bili nekoč tudi materialna bitja s svojo dušo. To je bilo v obdobju pred več deset tisoč leti. Vilinci so tedaj predstavljali angelska bitja, ljudje so bili bitja s 6. podčakre četrte, kavzalne dimenzije, škratje pa so bila bitja z nižjega dela kavzalne dimenzije. To stanje opisuje knjiga oziroma trilogija filmov Gospodar prstanov. Vilinci in ljudje so kasneje izumrli, škratje pa so preživeli. Iz tega sledi, da smo sedanji ljudje pravzaprav potomci tedanjih škratov. Tedanji ljudje so se v novejšem času izrazili kot bogovi starih Rimljanov. Današnji ljudje namreč v osnovi delujemo samo na 4. podčakri četrte, kavzalne dimenzije.

Človeštvu na poti njegove evolucije pomagajo angeli. Angeli imajo svojo hierarhijo. Nadangeli vodijo človeštvo kot celoto. Ti nikoli ne komunicirajo z posameznimi ljudmi, razen v izjemnih primerih, na primer z preroki - Mojzes,... Vsak človek pa ima osebnega angela, ki ga vodi od rojstva do smrti. Ti so po hierarhiji na 7. stopnji pod nadangeli. Angeli na višji hierarhiji vodijo kontinente, narode in mesta.

V religijah se opisuje, da so preroki komunicirali z bogom, vendar to ne drži. Bogovi se v potek človeške evolucije ne usmerjajo. Kljub temu je primerno, da ohranjamo vero v boga, ker je naš prvotni izvor ustvarjen iz božanskega. Vsak človek v sebi nosi božansko iskro, ki jo skozi vero v boga obuja in oživlja.

Angeli so skreirali religije v svetu. V začetku vsaka religija vsebuje pravo resnico. Dokler se morajo ljudje zaradi religije odrekati in se iskreno trudijo v življenju, religija deluje pravilno. Ko pa se v religijo vmešajo ljudje z egoističnimi težnjami samopotrjevanja in izražanja moči na račun religije, začne počasi vrednost religije padati. Takrat težnja religioznih ljudi ni več za vsako ceno doseči resnico in osvoboditev, ampak biti del tradicionalne celote, ki omogoča neke vrste varnost in daje ljudem občutek pripadnosti in moči. Skozi religijo se čez čas ne more doseči prave resnice. To se zgodi tudi zaradi tega, ker sam čas pogojuje psihični napredek človeštva. Religija pa je ustvarjena v določenem času in v skladu z takratnimi psihičnimi zakonitostmi. V sedanjem času so nauki prejšnjih religij preživeti. Ustvarile se bodo nove religije, ki bodo prisilile ljudi, da se ponovno usmerijo vase in iščejo resnico.

Angeli nimajo časovno pogojene resnice, kakor ljudje. Resnica je večna in nespremenljiva. Ljudje pa resnice ne poznajo, ampak jo dojemajo skozi trenutno razumsko stanje civilizacije. Ravno zaradi tega se v človeštvu kreirajo religije, da v določenem času sprožijo določeno lastnost, ki je za človeštvo takrat primerna. Ko se ta lastnost obudi, se mora človeštvo osvoboditi religije in se razvijati naprej.

Na programu smo sprejeli Novoletni simbol. Skozi ta simbol so aktivirani angeli, ki vodijo človeštvo. Do simbola moramo ohranjati spoštljivo ponižno predanost. Le tako bomo uspeli omogočiti angelom, da delujejo skozi simbol na srečo naše življenjske usode.

V krščanski religiji je predstavljena zgodba o Raju, o Adamu in Evi, prvemu moškemu in prvi ženski. Eva je podlegla skušnjavi in zaužila jabolko, ki je bil prepovedan sadež. Adam pa je podlegel Evi in za kazen sta bila izgnana iz Raja. Posledice tega dejanja naj bi nosilo celotno človeštvo kot izvirni greh. V krščanski civilizaciji je ta stereotip o Adamu in Evi še zelo močno prisoten. V ženskah se kaže, kot da so one grešne in da so podlegle skušnjavi in sedaj skušajo zapeljati v greh še moške. V moških pa tako, da so po eni strani bolj pravični od žensk - ker niso podlegli skušnjavi, po drugi strani pa so šibki v odnosu do žensk. V sedanjem času to mišljenje ne velja več. Ženske in moški so se skozi reinkarnacije v oba spola toliko prečistili, da so te vzroke premagali. Sedaj smo vsi osvobojeni od tega dejanja.

Raj ki je opisan v Bibliji predstavlja 3.-mentalno dimenzijo. To je svetla dimenzija, brez skrbi in težav. Človek pa po svoji zgradbi spada v 4.-kavzalno dimenzijo - nivo duše. Dejanje Adama in Eve se prikazuje kot velik greh. V resnici pa je takšno dejanje bilo potrebno za napredek evolucije - za to, da se človeštvu odpre kavzal. Na žalost pa je tako, da če se odpre višja dimenzija, se mora prečistiti tudi nižja - 2.dimenzija- astral. To dejanje je torej odprlo astralne vzroke, v katerih je bilo ogromno kaosa, hkrati pa omogočilo, da se odpre višji kavzal. Življenje človeštva izven Raja je torej premagovanje teh astralnih negativ, ki pa se čistijo.

Tako lahko zaključimo, da bo sčasoma to "grešno" dejanje omogočilo edini možni napredek človeštva. V tem tisočletju je možno, da se odpre 6. čakra fizične dimenzije. To bi pogojevalo, da se odpre tudi navzgor do 7.kavzalne dimenzije. To pa seveda predstavlja nove neobvladane vsebine, ki se bodo pojavile v človeštvu. Vsak napredek se odvija tako, da smo najprej do neke stvari nemočni in šibki. Skozi življenje to stvar poskušamo obvladati. Ko si to vsebino podredimo, da nam služi, nam ista stvar predstavlja srečo in svobodo.

Človeka v življenju vedno spremljajo duhovni pomočniki. Ti ga duhovno vodijo in usmerjajo v življenju. Ponavadi se jih ne zavedamo, ampak mislimo, da življenje usmerjamo sami s svojim razumom. Možno pa je, da se jih zavemo v kakšni zelo kritični situaciji in ob smrti. Lahko pa jih vidijo vidoviti ljudje, lahko se nam prikažejo v sanjah ali pa jih zaznamo v zelo globoki meditaciji.

Duhovni pomočniki ali vodniki obstajajo na različnih nivojih. Gledano od spodaj navzgor; na materiji - eter, na astralu, na mentalu in na kavzalu. Duhovni pomočniki, ki delujejo na prvih treh elementarnih nivojih se običajno povzamejo od naroda, političnega sistema, religije in družinskega korena posameznika. Sprejmemo jih ob rojstvu. Ti duhovni pomočniki imajo zelo veliko moč, saj so obstajali stoletja dolgo v zelo veliko ljudeh. Na žalost pa ponavadi niso usklajeni z notranjim bistvom človeka, zaradi tega ga lahko v življenju kar precej omejujejo in mu povzročajo težave.

Vsak pa z rojstvom pridobi tudi kavzalne duhovne pomočnike, ki delujejo na njega individualno. To so čista bitja, ki osvobajajo človeka, ga ščitijo in zdravijo. Vsak jih lahko najde v sebi in jih prosi za pomoč. Na terapiji smo klicali duhovne vodnike duše - moškega in ženskega. Zelo pomembno je, da se do duhovnih vodnikov vedno vzpostavlja ponižno spoštljiv odnos. Oni se vedno zavedajo svoje moči. Če mi do njih izrazimo napuh ali aroganco bodo zbežali, lahko pa se tudi obrnejo proti nam.

Duhovni pomočniki na elementarnih nivojih se prebujajo na Delavnicah duhovnega razvoja. Takrat se aktivirajo tako, da so usklajeni z našim notranjim bistvom in resnično delujejo za naše dobro. Duhovni pomočniki iz teh nivojev so tudi zelo pomembni, saj nam pomagajo urejati življenje na bolj materialnih nivojih. Ti imajo tudi moč, da premagajo prejšnje duhovne vodnike - od naroda, religije, političnega sistema, družinskega korena, ki so nam ovirali življenje in nam omogočijo lepše in svobodnejše življenje.

S Slavkom sva ugotavljala, da smo v tem času z programi biozdravljenja sledili programu Delavnice duhovnega razvoja. Začeli smo z razlago o kundaliniju, potem smo delali dihanje na duhovno središče, prebudilo se je prosvetljenje, sedaj pa smo prebudili še duhovne vodnike. V teh procesih se zelo nazorno kažejo subtilne inteligentne duhovne sile, ki vodijo in usmerjajo Slavka Mahneta Shyama. Še posebej v času prebujanja novega tisočletja in duhovnega prebujanja Slovenije do članstva v Evropski uniji.

Gledano iz stališča Slovenije, predstavlja mesto Maribor moškega, mesto Ljubljana pa žensko. Za združitev teh dveh mest v sožitje bo potrebno še veliko napora. Udeleženka iz Ljubljane, ki je prišla na terapijo v Maribor, je med vožnjo v Maribor videla močne energije, ki so kot tunel spremljale pot do Maribora, od tam pa so prihajale zelo lepe in močne energije. Vsako mesto ima svoj plus - moški pol in svoj minus - ženski pol.

Z zadnjo terapijo smo uspeli oba dela združiti v sožitje. Združila sta se na 4. čakri kavzala - prosvetljenje. To je pomembno za vse prebivalce Maribora, saj bodo zaradi tega veliko lažje živeli in ohranjali medsebojno sožitje. Prav tako se bo dvignila individualiziranost mesta. Ob vstopu v EU je to zelo pomembno, saj bi v nasprotnem primeru lahko mesto izgubilo svojo individualnost in se izgubilo v zahodni Evropi. Tako pa bo Maribor ostal psihično samostojen, kar bo tudi pogojevalo enakovredno gospodarsko komunikacijo med mestom in Evropo.

Slovenija, kot bivša komunistična država vsebuje v sebi še ogromno preteklih vsebin. Ljudje v sebi še vedno nosijo komunizem in delujejo v skladu z njim. Ker pa tega sistema ni več, je to stanje, ki ga imajo ljudje v sebi, mrtvo. Čeprav religija v prejšnjem sistemu ni bila priznana, se je v celoti vezala na komunizem. Ta sistem je priznaval le razumsko stanje človeka, prav tako se je v tistem času izoblikovala religija, ki v Sloveniji ne deluje kot duhovna institucija, ampak kot razumska. Ljudje zaradi teh preteklih vsebin ne morejo zaživeti v sedanjosti, prav tako ne v preteklosti, ker ta ne obstaja več. Zaradi tega se v ljudeh občuti dezorientiranost v sedanjem času.

Z vstopom v Evropsko unijo se bo v Slovenijo vlila energija demokracije. To bo povzročilo v začetku kar nekaj panike v ljudeh, saj jim bo iz podzavesti udarilo vso breme komunizma. Vseeno pa je to zelo dobrodošlo, saj se bodo sčasoma ti vzorci uredili in bodo Slovenci končno zaživeli v novem demokratičnem svetu.

V naravi obstaja vse v dvojnosti negativnega in pozitivnega pola - jin in jang principa. Vsak pol predstavlja sam zase neprimerno stanje, šele združena predstavljata pozitivo. Ko se je zemlja začela ustvarjati je bilo vse v kaosu - bilo je veliko neuporabnega materiala. Skozi milijone let se je ta material uskladil v pozitivno delovanje - minus in plus pol sta se med seboj usklajeno povezala. Vsaka človeška rasa je kot zasnovo prinesla s seboj neoplemeniten material. Črna in rumena rasa sta ta material že povezale in delujeta pozitivno. Bela rasa pa je še zelo mlada in ima še ogromno neoplemenitenih potencialov, zaradi tega še vedno deluje v kaosu. Od vseh potencialov, ki so ji bili dani, je do sedaj oplemenitila šele 12%.

Tudi vsak posameznik ima v svoji osebnosti jin in jang princip. Ker pa ljudje v svoji duševnosti še niso uskladili dvojnosti, delujejo nekateri preveč jin, drugi preveč jang. Jin princip osebnosti se kaže v usmerjenosti vase, zaprtosti, plašnosti,zamorjenosti... Jang princip pa se kaže kot agresivnost, usmerjenost na ven v okolico, neobvladovanje samega sebe. Vsaka ekstremnost torej predstavlja negativno stanje. Človek bi se moral truditi, da v sebi uskladi ta dva nasprotja. Na nižjem evolucijskem nivoju sta jin in jang zelo različna med sabo in zelo oddaljena eden od drugega. Čimbolj pa se evolucijski nivo obeh dviga, tem manjša je razlika med njima in delujeta vedno bolj povezana. Združita se v prehodu skozi solarni pleksus, ki jih očisti vseh madežev, da se lahko v srčni čakri zlijeta v eno celoto - prosvetljenje.

Zelo pomembna pri tem procesu je zavest. Neoplemenitena zavest predstavlja zlo. Skozi zavest se vzpostavlja resnica dobrega in zlega. Če nam uspe združiti nasprotja v sebi, v to stanje pa nimamo vložene zavesti, nam v realnem življenju to ne koristi. Šele ko v pravilno stanje vložimo svojo zavest, bomo lahko harmonično stanje samega sebe dejansko živeli. Zavest se mora izražati skozi adjna čakro - skozi čelo. V tem primeru bo združevala lastnosti vseh nižjih čaker in jih pravilno združene izražala navzven. Ko imamo v sebi ozaveščeno usklajeno stanje jin in jang principa, lahko v življenju dosegamo nadpovprečne rezultate. Tako v materialnem smislu, kot v psihičnem. Medsebojni odnosi moški - ženska, so neuravnovešeni ravno zaradi tega, ker sami v sebi nimamo usklajenih nasprotij. Če sta moški in ženska pravilno združena, predstavljata moč, ki lahko premaga vse ovire in je nič na svetu ne more ogroziti.

Ko človek umre, ne čuti dosti drugače, kot če bi zaspal. Tudi v spanju zapustimo fizično telo. Ko umremo, prav tako stopimo iz fizične dimenzije v astral. Pri tem pa se aktivirajo zelo močne duhovne sile, ki spremljajo človeka ob procesu smrti. V tej evropski civilizaciji človek ob smrti stopi najprej na 4. mentalno čakro, kjer ga čaka razsodba o njegovem življenju. Tam se odloči, ali je že čas za njegovo telesno smrt. Če je ta čas prišel, se odloči, v katero dimenzijo bo šel in za koliko časa bo v njej prebival. To se odloči glede na vse dogodke, misli, čustva in dejanja, ki jih je človek živel v zemeljskem življenju. Po razsodbi gredo ljudje vedno najprej v dimenzijo astrala. Če je bila duša v času življenja prosvetljena skozi Slavka Mahneta Shyama, in je človek ohranil vero vanj, obstaja možnost, da duša ostane na kavzalu in gre v dimenzijo astrala samo zavest. Duša bo imela tudi moč, da premaga zavest in jo sama vleče navzgor v kavzal.

Drugi sistemi prosvetlenja tega ne omogočajo v zakonitostih tega tisočletja, saj duša sčasoma vedno izgubi moč in jo zavest potegne v astralno dimenzijo. Če človek ni bil prosvetljen, je njegova zavest močnejša od duše in potegne dušo s seboj. Ko se zavest vrne v astral, mora premagati vse življenjske vzorce, ki si jih je človek za časa življenja ustvaril. Človek si v astralu skreira svoj svet, v katerem je živel v materialnem telesu. S svojo zavestjo skreira hišo, stanovanje, svoje bližnje,... V tem svetu živi in trpi, saj tukaj ni svetlobe.

Če so bili ljudje v življenju zelo egoistični, zelo vezani na materialno telo in stvari, lahko v tej dimenziji obstajajo več stoletij. Ker takšen človek ne more v resnici živeti, išče vir kako bi potešil svoje navade iz življenja. Zelo pogosto se veže na človeka, s katerim je bil čustveno povezan in iz njega črpa življenjsko energijo. Če je bil v zemeljskem življenju kadilec, se bo vezal na kadilca, v drugem primeru na alkoholika ali na vse ostale neobvladane astralne nagone.Ko takšen človek iztroši vse zaloge življenjskih vzorcev, se mu bo skreiran svet začel počasi rušiti. Izginjati bodo začele vse njegove kreacije, hiša, ljudje, nazadnje pa njegovo telo. Ko bo prišel v stanje niča, bo prestopil v mentalno dimenzijo.

Če je na umrlega človeka na zemlji kdo zelo vezan in ga egoistično ne pusti oditi od sebe, lahko ta človek povzroči umrlemu še dolgotrajnejše trpljenje v astralni dimenziji. V mentalni dimenziji bo človek ponovno moral premagati svoje mentalne življenjske vzroke. Prav tako bo skreiral svet, ki pa bo veliko lepši in svobodnejši od astralnega. V mentalnem svetu je človek povezan z drugimi ljudmi, na tem nivoju. Mental predstavlja nebesni svet, misli, astral pa nagone. Ko se iztroši energija v mentalnem svetu, bo prešel v kavzalni svet. To je svet duše. V tej dimenziji so vse duše sveta, ki so dosegle ta nivo. Čuti se izjemna svetloba, sreča, svoboda, ljubezen in povezanost med sabo. Vsak vidi vse duše, vso ljubezen in jo občuti kot svojo. Ko iztrošimo zasluge za to dimenzijo, je čas, da se ponovno rodimo v materialni svet.

Če je človek v telesnem življenju umoril človeka ali naredil samomor, bo po smrti zelo dolgo živel v astralni dimenziji. Vse težke misli in težave, ki jih človek živi in misli, da se jih bo z samomorom odrešil, po smrti še z večjo močjo zaživijo in ga mučijo še veliko dlje časa. V telesu je svetloba, ki vedno v določeni meri ščiti človeka pred negativo in vedno je možnost, da se stvari v telesu razrešijo. Po smrti pa človeka pred negativo ne ščiti nič več in jo občuti v celoti, prav tako pa nima možnosti rešitve. Ti ljudje tudi nimajo možnosti po smrti občutiti višjih dimenzij in se tako prečistiti za naslednje življenje, ampak se rojevajo direktno iz astrala in morajo v naslednjem življenju preživljati še enkrat iste vzroke skozi življenje. Na žalost večina ljudi po smrti ne doseže kavzalne dimenzije in se vrnejo nazaj v telesno življenje, brez vedenja o čisti, nesebični ljubezni.

Kavzala po smrti ne morejo doseči tisti ljudje, ki so bili v življenju zelo egoistično vezani na materialne stvari, na ljudi okoli sebe, so bili egoistični do partnerja ali bili zelo ljubosumni. Prav tako ne morejo stopiti v kavzal ljudje, ki so bili močno osebnostno vezani na religijo. Krščanski rituali, kot so krst, obhajilo, birma, držijo dušo na mentalu, da se ne more osvoboditi. Prečistijo se samo do 4. mentalne dimenzije, potem pa se ponovno rodijo. Če se človek v posmrtnem življenju ne prečisti v celoti, v naslednjem življenju sploh ne more občutiti lastnosti, ki predstavljajo višje zakonitosti. Prav zaradi tega je v sedanji civilizacijo toliko nevednosti, bremen, negative, saj večina ljudi sploh ne more občutiti nesebične ljubezni in resnice pravilnega življenja.

Če imamo kakšnega bližnjega, ki je umrl in smo mu pomagali dvigniti se v višje dimenzije s knjigo ali kavzalno ploščo, smo mu s tem osvobodili dušo in mu pomagali premagati telesne vzorce. Da se zaščitimo pred mrtvimi duhovi, nam zelo pomaga kavzalna plošča in knjiga. S knjigo delamo ritual na simbole. Najprej se usmerimo na naslovnico. Skoncentriramo se na simbol, nato položimo nanj roke. Ženske najprej levo roko spodaj in desno zgoraj in potem desno spodaj in levo zgoraj. Moški pa ravno obratno. Nato nadaljujemo po vrsti z vsemi simboli v knjigi enako - mantalni simbol, simbol materije, simbol astralne zavesti, simbol bogastva. Potem še enkrat mentalni simbol in nato še enkrat na naslovnico. Ta ritual nam bo zelo okrepil telesno stanje in telesno avro. S tem bomo zaščiteni pred vsemi mrtvimi duhovi in pred drugimi bremeni. Ritual izvajamo vsakodnevno, najbolje zjutraj in zvečer. Knjigo na 3 dni prelistamo na zunanji svetlobi in jo s tem prečistimo. Ko se ženska maternica oplodi, se v njej vzpostavi zakonitost na 4. čakri kavzalne dimenzije. To je kolektivna zakonitost v človeštvu. Tiste ženske, ki so bile med nosečnostjo udeležene na programih biozdravljenja, dvignejo vrednost oplojene maternice na 5. kavzalno čakro. Tiste, ki pa so bile prisotne na delavnicah duhovnega razvoja, dvignejo vrednost maternice na 6. čakro kavzala. Vrednost maternice pogojuje evolucijski nivo bitja, ki vstopi v maternico. Čim višja je ta vrednost, tem višje evolucijsko bitje bo imelo možnost vstopa v maternico.

Pred dvema milijonoma let je bila v človeštvo vtisnjena prosvetljena energija. Količinsko je je bilo 20.000 %. Pred približno 17.000 leti pa je bila v zemljo vložena energija zla, ki je je količinsko 15.000 %. Sedanja civilizacija živi pretežno negativo - 190%, zelo v majhni meri pa pozitivo - 12%. Kot negativno se ne šteje samo zloba, sovraštvo,... ampak tudi zamegljenost, nepoznavanje narave človeka, resnice in pravil življenja. Tudi pozitivno ni vse tisto, kar izgleda dobro, saj je veliko "dobrega" storjenega samo navidezno, v resnici z drugačnimi nameni. Za "dobra" se smatra tudi taka dejanja, ki so bila storjena v resnici zaradi človeške šibkosti in nemoči, ta pa dajejo ravno nasproten učinek.

Ljudje v zelo majhni meri živijo po svoji pameti - zavestno dobro. Živijo tako, kakršne vsebine čutijo in imajo v sebi. Na žalost pa imajo bliže zavesti ravno negativne vsebine. Teh preteklih dva tisoč let je bila civilizacija na najnižji razvojni stopnji. Z novim tisočletjem se odpira pozitiva, svetloba. Vsako leto tisočletja odpira novo čakro. Do leta 2007 se bodo odprle vse čakre. Takrat se bo začela rušiti negativa, ki naj bi se dokončno zrušila do leta 2022. Mogoče je, da bo veliko človeštva zaradi tega umrlo, ker se ne bodo mogli prilagoditi novim pravilom resnice, ki bodo imela v tem času absolutno moč.

Energija prosvetljenja je izvenzemeljska energija, saj ne obstaja nikjer v naravi. To pomeni, da je človek ne more pridobiti spontano. V tem svetu je vezana samo na ljudi. Samo oni jo lahko dosežejo, ker imajo možnost povezave z višjimi bitji. Z prosvetljenjem se mora najprej razrušiti ego stanje človeka. Ljudje živijo sami sebe - svoje notranje bitje v zelo majhni meri. Večinoma se živi razumsko naučeno stanje, ki je povzeto od staršev, okolja, medijev. Ljudje skozi to stanje živijo kot roboti in ne čutijo sebe, svojega bistva. Cilje, ki si jih zastavljajo, ne gradijo v povezavi sami s sabo, ampak v povezavi z umetnim ego stanjem. Zaradi tega jih cilji tudi ne zadovoljijo, ko so doseženi. Z prosvetljenjem pa se mora to ego stanje razrušiti. Ko se to ego stanje razruši, pridemo v fazo, ko se nam zdi, da nismo nič. In da je vse okoli nas nič. Če imamo dovolj zaslug v sebi, pa se v tem stanju lahko sproži energija prosvetljenja. Ta energija predstavlja čisto moč višjih dimenzij, ki se kot blagoslov človeku spustijo v njega in ga popolnoma razbremeni in izpolni.

Na programu v Ljubljani smo imeli čast, da smo prisostvovali prosvetljenju udeleženke. Tako se je v vsakem od nas v neki meri aktivirala energija prosvetljenja. Prosvetljenje poteka v več stopnjah. Običajni ljudje nimajo v sebi nič prosvetljene energije. Prosvetljenje se sproža od zgoraj navzdol. Prvo prosvetljenje osvobodi 6. čakro - glavo. Drugo 5. čakro - vrat, potem 4. čakro- prsa, 3. čakra - želodec, 2. čakra - področje trebuha, 1. čakra - med nogami. Ko se prosvetlijo vse svetle dimenzije, je možnost, da se nam odprejo še temne dimenzije - pod nulo. Vedeti pa moramo, da v tem svetu potrebujemo ego stanje, da v njem lahko sploh delujemo. Zaradi tega moramo razrušeno ego stanje vedno ponovno zgraditi. Do prosvetljenja lahko pride tudi v kakšnih hujših nesrečah. V tem primeru je možno, da ego stanja ne moremo ponovno zgraditi in se počutimo neorientirane v življenju. Ego stanje, ki se nam zgradi po prosvetljenju, še vedno ni čisto in popolnoma usklajeno z našim notranjim bistvom. Je pa čistejše v tolikšni meri, kolikor globoko smo doživeli prosvetljenje.

Vsakemu udeležencu programov se aktivira magična (čista) zavest. Ko vstopimo v dvorano se nam zavest "začara". Vsi ljudje živijo v omejenem razumskem svetu, kjer so odvisni in ujeti v medicino, religijo, medije,človeško družbo,...V tej magični zavesti pa je vedenje, da obstaja nekaj več. Da lahko človek živi izven kolektivnega stanja človeštva, da ni odvisen od institucij. V življenju je še nekaj več. S to magično zavestjo se zavedamo, da je zmožen vsega, da ima v sebi moč, da se sooči z vsako boleznijo ali življenjsko težavo in jo tudi premaga. Vsakemu, ki pride na terapije se sčasoma pozdravijo vse bolezni. Telesno zdravje pa predstavlja le 12% vsega, kar se na terapijah pridobi. In ravno tistih 88% je za človeka najbolj pomembna pridobitev. To je zavedanje samega sebe kot individualne osebnosti z močjo nad vsemi težavami.

Med programom se je eden od udeležencev prosvetlil. Prosvetlenje deluje kot božanski dar, saj čista energija višjih dimenzij steče v človeka in mu razkroji vsa bremena v telesu. Tudi če se prosvetli samo en človek v skupini, je to izredno velika stvar, saj vsak sprejme delček te energije. Prosvetlenje deluje podobno kakor rojstvo. Človek umre v prejšnji obliki zavesti in se rodi v novega človeka. Človeka se lahko prosvetli, če ima v sebi dovolj zaslug, ki si jih ustvaril skozi vse reinkarnacije. Če takšen človek pogreši do duhovnega učitelja, ki mu je omogočil prosvetljenje, bo moral vsaj 7 let trpeti, da mu bo dana ponovna možnost prosvetljenja. Če po 7 letih še drugič pogreši, je tretja možnost prosvetljenja možna edinole skozi življenjske katastrofe.

Miselni vzorci se nam od otroštva nabirajo v naši zavesti in tudi podzavesti. Sprejemamo jih od družine, od šole, od religije, prijateljev in zelo veliko od medijev. Ti miselni vzorci predstavljajo razumsko kletko in nam onemogočajo svobodno in neobremenjeno gledanje na sebe in nas svet okoli nas. Čeprav mislimo, da smo to mi, pa je to samo vzorec. Tudi to, kakšni smo in kakšen je svet, kakšni so ljudje. Miselni vzorci predstavljajo občutek teže življenja, utrujenost, stres. Če te miselne podobe v celoti zapolnijo našo zavest, pride do psihičnega zloma. Zdi se nam, da sami sploh ne obstajamo več, obstajajo le preštevilne podobe, vtisi,misli, skozi katere se ne moremo izraziti. Na terapija se ravno ti miselni vzorci pospešeno čistijo. Pravo stanje zavesti naj bi bilo popolnoma razbremenjeno miselnih vzorcev. Zavest mora biti čista, v naši zavesti moramo obstajati samo mi, svetli in razbremenjeni. Če uspemo prebuditi takšno stanje v sebi, bomo imeli vedno ogromno energije, vsi ljudje se nam bodo zdeli prijetni in simpatični, vse situacije nam bodo šle na roko. Ko je šel Slavko Mahne Shyama skozi svoj duhovni razvoj, se je zelo boril ravno z miselnimi vzorci. Te vzorce sprejemamo skozi telesna čutila.

Čutilo vida osvobodimo tako: Kjerkoli se gibljemo, stvari in ljudi ne gledamo. Vedno ostanemo v sebi, vse okoli sebe gledamo, kot da je prozorno. Sami v sebi pa moramo biti čimbolj skromni in neopazni.

Čutilo sluha: V hrupu se moramo skoncentrirati nase, tako, da slišimo hrup, vendar se ta nas ne tiče in ostajamo v svojem miru; biti moramo brez radia in televizije.

Čutilo okusa, vonja: Jemo hrano, ki nam ne paše. Polento, riž, druga žita, kuhano po možnosti brez soli. Pijemo vodo ali naravne nesladkane sokove brez konzervansov.

Čutilo otipa: odrekanje seksualnosti, seksualnim nagonom. Odrečemo se svoji telesni mimiki, samovšečnosti telesa. Če se striktno držimo teh pravil, bomo približno v 10 letih dosegli osvoboditev od razumskih vzorcev.

Na materialnem nivoju poleg fizičnega telesa obstaja eterični nivo. Vidoviti ljudje vidijo to telo kot avro telesa. Ljudje čutijo svoje telo skozi eterično telo. Vse bolečine in drugi občutki telesa se ne dogajajo v fizičnem telesu, ampak v eteričnem. Zaradi tega nekateri ljudje občutijo v določenem delu telesa zelo močno bolečino, čeprav jim na zdravniških pregledih ne morejo odkriti nobenega posebnega vzroka za bolečino. Ponavadi se bolezen pojavi najprej v eteričnem telesu, šele čez čas pa se odrazi v fizičnem. Sedanja civilizacija ima zalo napačen odnos do telesa, saj ga gleda kot da je samo fizično. Če izgubimo del telesa, eterično telo na tem delu še vedno obstaja. Tako lahko še vedno čutimo bolečine ali mraz v nogi, ki je ni več. Zelo je pomemben odnos do invalidnega človeka. Ta, čeprav je izgubil del telesa, še vedno čuti sebe kot celovito osebnost. Prav tako velja za ljudi, ki so zboleli za neozdravljivo boleznijo, ali so v življenju doživeli težko prometno ali drugo nesrečo. Do teh ljudi se moramo truditi vzpostaviti normalen človeški odnos, ga gledati kot človeka, z vsemi občutki, tako pozitivnimi, kot negativnimi.

Zelo narobe je, če gledamo v takem človeku bolezen, ali kakšno drugo težavo. Zavedati se moramo, da se človek že v sebi močno bori, da sebe začuti kot normalno bitje. Če ga pri tem ovirajo še drugi, pa mu močno ovirajo voljo za življenje in moč za ozdravitev in premagovanje bolezni. Prav tako je neprimerno čustvo pomilovanje. Čeprav se zdi, da je to plemenito, z pomilovanjem človeku vzamemo moč borbe za življenje. S tem čustvom človeka avtomatsko postavimo v manjvreden položaj od težave in ga gledamo nemočnega in šibkega. To pa nikomur ne koristi. Če nam pride občutek pomilovanja do človeka, se spomnimo, da moramo vanj vlagati ravno nasprotno. Vero v njegov uspeh, v njegovo moč; to bo tudi njega vzpodbudilo in mu dalo moč. Mogoče se sami ne zavedamo, vendar človek v težavah zelo čuti, kakšen odnos smo do njega vzpostavili. Če bo ta odnos pravilen, bo ta oseba zelo cenila in hvaležno sprejela vsako pomoč.

V zdravstvu so večkrat v dilemi, ali povedati bolniku za težko bolezen ali ne. Slavko Mahne Shyama pravi, da je bolniku vedno treba povedati za njegovo bolezen. S tem mu je dana možnost, da se njegova zavest začne boriti z boleznijo. Če človek za bolezen ne ve, vseeno čuti v sebi njeno breme, s katerim pa se ne more boriti. Ko človek izve za bolezen, pride v njega zelo veliko breme, ki se razširi čez vse ljudi, ki zvejo za bolezen. Čeprav je na prvi pogled stanje hujše, kot preden so vedeli za bolezen, pa imajo zdaj vseeno možnost, da premagajo ta bremena.

Duh droge je zelo močan. Po globinah podzavesti deluje marihuana na 5. nivoju 4. globine podzavesti, heroin pa na 2. nivoju 4. globine. Čim globlje deluje droga, tem večjo moč ima nad človekom. Če zaužijemo drogo, duh droge pride v človeka in zavlada nad njim. Človek nima več moči svojega duha. Duh droge živi skozi človeka in zavlada nad njim. Človek izgubi moč svojega duha. Duh droge živi skozi njega, uporablja njegov duh in njegovo materijo. Človeška volja, duh in zavest popolnoma izgubijo moč in zavedanje svoje individualnosti, ostane samo zavedanje moči droge in odvisnost hranjenja tujega duha v svojem telesu.

Duh droge je izredno težko premagati. Tudi, če se človek ozdravi od uživanja droge, ta duh za vedno ostane v njemu in živi skozi njega. Človek nikoli več ne more uporabljati svojega duha in vplivati skozi sebe na svojo materijo in na materialne cilje. Možnost, da se premaga duha droge obstaja edino na delavnicah duhovnega razvoja, kjer Slavko Mahne Shyama sprošča moč 1.nivoja 4. globine podzavesti. Ta nivo premaga vse druge duhove, ampak samo v obsegu zavesti, ki je prisotna v tistem času v človeku. Če je človek drogo užival dlje časa, je duh droge prisoten zelo globoko v njegovi podzavesti in sčasoma se lahko na zavestnem nivoju znova pojavi. Na tedenskih programih biozdravljenja se duh droge ne razkraja, se mu pa onemogoči delovanje.

5. globina podzavesti predstavlja materialni nivo. Materija sama po sebi nima življenja, nima vsebin. Vsaka oblika materije, ki jo vidimo ima še duhovno plat - ki usmerja, upravlja in dejansko omogoča bivanje in obstoj te materije. Naj bo to kamen, drevo, žival ali človeško telo. Duh materialnih stvari deluje na 4. globini podzavesti. Sile narave iz te globine omogočajo obstoj na 5. globini podzavesti. Če se uniči vsebina v duhu, se brezpogojno uniči tudi materija. Narava ima skupen duh, ki jo upravlja. Ljudje pa, ker imajo zavest, imajo možnost upravljati sami sebe. V svetu je skreiran kolektiven duh človeštva, ki upravlja ljudi in jih vodi. V tem duhu so tako pozitivne lastnosti, kot so varnost, sreča, blagostanje, uspeh, kot tudi negativne lastnosti, kot so strahovi, bolezni, nesigurnost, nesreče. Če se načrtno duhovno razvijamo imamo možnost oddvojiti svoj duh od kolektivnega duha človeštva. V svojem duhu lahko skreiramo moč pozitivnih vrlin, ki bodo nadvladale negativo. V svoji preteklosti smo bili podrejeni razno raznim stvarem - avtu, ženski, moškemu, staršem, bolezni, itd. Šibkost v odnosu do te stvari še vedno nosimo v svojem duhu. Če si obujamo duhovno središče, te šibkosti potisnemo na zavestni nivo in se moramo z njimi soočiti - dokazati, da smo sedaj v sebi močnejši od iluzije. S tem se bomo te šibkosti osvobodili.

Primerjava s filmom Matrica - 1. del

V filmu je prikazan svet materije kot narejen računalniški program - Matrica. Obstaja nekaj človeških upornikov, ki se borijo proti temu sistemu in naj bi bili osvobojeni - od iluzije materije. Z iluzijo se borijo v duhu. Tam je mogoče vse - lahko zmagaš, lahko umreš - odloča pa moč duha. Glavni junak Neo naj bi imel moč nadvlade nad Matrico. Dokler se tega ne zaveda uporablja moč 6. nivoja 4. globine podzavesti. Na koncu, ko dojame svojo vlogo, ima moč 2. nivoja 4. globine podzavesti. S tem nivojem moči duha je zmožen oživeti, zmožen je delovati izven časa, oziroma upočasniti čas v svoj prid; zmožen je zaobiti zemeljske zakone - z močjo misli ustaviti metke iz pištole. Na 1. nivoju 4. globine podzavesti pa je moč še večja. Ta globina omogoča moč pozitivne svetlobe, ki razkraja negativo in nevarnosti, še preden do njih sploh pride. Človek ima z načrtnim duhovnim razvojem možnost, da v svojem duhu razvije izredne potenciale. Vse je odvisno edino od človeka samega.

Na področju druge čakre, to je spodnji del trebuha, se nahaja duhovno središče človeka. Duhovno središče je eden od zelo pomembnih centrov, ki ključno vpliva na potek življenja. Poleg duhovnega središča je pomemben center duša - center čustev, sožitja in zavest - center umskih procesov. Duhovno središče najbolj direktno vpliva na materialno življenje. Predstavlja moč na materialnem nivoju. Če je prebujeno, lahko skozi njega upravljamo telesno stanje - moč nad boleznimi, moč nad mrazom in toploto, moč nad bolečinami.

V duhovnem središču se kreira denarna blaginja, varnost, zaščita. Omogoča stabilno osebnost in občutek obvladovanja življenja. Ljudje, ki so bolj usmerjeni na dušo, ponavadi nimajo zavesti v duhu. Če v neki stvari nimamo zavesti pomeni, da lahko v njo prodrejo negative, saj jim naša zavest tega ne preprečuje. Čeprav so ljudje, ki so usmerjeni na dušo povečini dobri in prijetni za okolico, ponavadi v sebi trpijo zaradi strahov in občutka, da ne kontrolirajo sebe in svojega življenja in da nimajo moči.

Vsak človek mora prebuditi vse aspekte sebe enakovredno, če hoče delovati srečno in usklajeno. Cilj, ki si ga zastavimo, moramo vedno upravljati iz duhovnega središča. To pomeni, da moramo biti poglobljeni v sebe, v svojo realnost. Iz te realnosti sebe si zastavimo realno dosegljiv cilj. V njega usmerjamo prizemljeno energijo, se pošteno trudimo in zagotovo bomo cilj dosegli.

V večini primerov pa doseganje ciljev deluje tako: Ljudje živijo izven svoje realnosti (se ne zavedajo kdo so, kakšni so, ampak živijo v iluzorni predstavi samega sebe). Okrog sebe vidijo ogromno ciljev in si jih skušajo in želijo doseči. Čeprav so ti cilji včasih nerealni in odstopajo od njihove osebnosti. Ko uresničujejo ta cilj so panični, nesigurni, na poti imajo veliko ovir. Zaradi tega izgubljajo ogromno energije, cilj pa jim medtem lahko že uide. Lahko se zgodi, da cilj dosežejo, vendar takrat ugotovijo, da to ni to, kar so iskali. Takšni ljudje delujejo na elementu ognja (tretja čakra), to pomeni, da so za eno dimenzijo višje odzemljeni od duhovnega središča. Ljudje, ki so odzemljeni na četrti čakri, pa delujejo nekoliko drugače. Do svojih ciljev so izredno malodušni, si jih sploh ne morejo predstavljati, kaj pa šele realizirati. Čutijo velik strah pred cilji in pred življenjem. Cilje jim ponavadi prinese življenje samo. Ker nimajo moči realizacije skušajo cilj uresničiti tako, da jim ga uresničijo drugi. Zaradi svoje skromnosti in nebogljenosti, ki jo kažejo, so ljudje do njih ustrežljivi in jim to lahko tudi uspeva.

Duhovno središče se prebuja z jogo in mirnim sedenjem, lahko pa tudi z fizičnimi treningi, ki izčrpavajo telo. Najbolj direktno pa se prebudi z duhovno vajo dihanje na haro. Vajo delamo tako, da sedimo ali ležimo in se popolnoma sprostimo. Roke položimo na spodnji del trebuha. Izdihnemo in potem vdihnemo svetlobo v spodnji del trebuha. Tam se svetloba izoblikuje v svetlečo kroglo. V tej krogli si predstavljamo svojo zavest. Lahko tudi sebe v pomanjšani obliki. Držimo par sekund in izdihnemo svetlobo v svoje telo. Vajo ponavljamo po občutku. Duhovno središče se najbolj razruši z iluzijo. To so laži, napuh, samohvala, strahovi, kar nas odzemljuje in dela šibke, labilne in nesamozavestne.

V duhovnem smislu se običajno smatra, da naj bi bili vsi ljudje enaki. To je načeloma res, saj ima vsak človek dušo - tisto čisto notranje bitje, ki sveti v vsakemu od nas. Vseeno pa se na drugih nivojih ljudje zelo razlikujemo. Kot je ugotavljal Slavko Mahne Shyama imajo ljudje svojo osebnost zgrajeno na osnovi preteklih ras, ki so živele na zemlji. V vsakem od nas se torej skriva delček osebnosti, ki smo jo nekdaj živeli, ne kot ljudje, ampak kot bitja drugih ras. Sedaj jih bom opisala nekaj, obstajalo pa jih je najbrž še več, še posebej na področju rumene in črne rase. Ta bitja so živela pred nekaj deset tisoč leti. To so bile rase drugačnih oblik in mnogih, različnih potencialov, ne kakor sedaj, ko obstaja enotna človeška rasa.

Najvišja rasa v preteklosti naj bi delovala na 6. angelski (peti) dimenziji. Lastnosti te rase so bile moč, modrost in pozitivnost. To so bili višji angeli. Pod njo je bila rasa 5.angelske dimenzije. Lastnosti te rase so moč, pamet in nekolikšna hladnost. Bitja na 4. angelski dimenziji so imela veliko dušo in ne toliko moči. Obstajala pa so tudi bitja na kavzalni dimenziji. Na 6. kavzalni dimenziji so obstajala bitja, ki so kasneje v starem svetu veljala za bogove ( grški, nordijski bogovi). Na 4.kavzalni dimenziji so bila bitja, ki niso imela moči, prav tako ne velike modrosti ali pozitive. Kot vemo sedanja človeška civilizacija dosega 4. kavzalno dimenzijo. Tako velja za ljudi, da nimajo moči, so brez modrosti in naravne pozitivnosti. V vsakem človeku pa se deloma skriva potencial preteklih ras, v katerih so v preteklosti v resnici živeli.

Na Delavnicah duhovnega razvoja se dogaja, da se ta potencial prebudi in obudi. To je zelo težaven proces, saj civilizacija ne dosega višje stopnje od 4. kavzalne. Za vsakega posameznika predstavlja uveljavljanje višje stopnje osebnosti zelo velik napor, saj mora premagati predvsem samega sebe, svojo nižjo osebnost in se dvigniti iz povprečja. Ker civilizacija kolektivno nima zgrajenega tega višjega nivoja pomeni, da se mora vsak sam truditi in ga ohranjati. To je mogoče edino v poveza vi z Slavkom Mahnetom Shyama, ki edini v svetu vzdržuje in ohranja ta višji nivo na zemlji.

Nekoč je bil zavestni del ljudi usklajen z njihovo podzavestjo. Sile človeške podzavesti so tako skrbele za ljudi, ki so bili srečni, varni in zaščiteni: živeli so v raju na zemlji. Sčasoma pa se je močno okrepil človeški napuh, ki je povzročil padec človeške zavesti na fizični nivo. Zgodilo se je, da so ljudje v svoji podzavesti delno pokvarili, delno izgubili stik s tistimi silami, ki so jim omogočale osebno srečo in mir. V človeštvu sta se razvili dve napačni skrajnosti.

V zahodni civilizaciji se je vse bolj razvijala zmotna predstava ljudi, da je najpomembnejši element tega sveta človeško fizično telo in še posebej človeški možgani. Častijo se predvsem umski potenciali, kar pa je povzročilo odtujitev ljudi od svojega večinskega, podzavestnega dela.

Na drugi strani pa so se v drugih človeških civilizacijah oziroma kulturah (azijske, afriške…) ljudje poizkušali povezati predvsem s svojimi podzavestnimi potenciali. Toda ob tem so popolnoma zanemarili svoje umske potenciale (kar jim onemogoča osebnostni razvoj, saj gre za dejanje lenobe), poleg tega pa so ti ljudje postali zmotno prepričani, da je njihov podzavestni del, ki je v njihovem zavednem okolju sicer prisoten, nekaj tujega – torej nekaj močnega, česar se je treba bati in ponižno častiti. S tem je ta del njihovega bitja za njih neuporaben, saj lahko človek postane dobri upravitelj svoje podzavesti le pod pogojem, da ne vstopa vanjo z občutkom strahu.

Slavko Mahne Shyama, ki je pred leti v Avstriji doživel zlitje z Vrhovnim bogom (tedaj se mu je razkrojilo človeško stanje in nepojmljivo povečali vsestranski potenciali), udeležencem svojih programov na popolnoma nevtralen in skorajda neopazen način s pomočjo svoje višje božanske, božanske in elohimske zavesti prebuja njihov podzavestni del in krepi njihove umske potenciale. Tako jim v življenju omogoča srečo, varnost in zaščito. Udeležencem je tako omogočeno mirno in brezskrbno življenje, saj na osnovi programov Slavka Mahneta Shyame njihovi napori vedno znova obrodijo sadove, ne dogajajo se jim nesreče in neprijetnosti v materialnem življenju, v komunikaciji z ljudmi ne prihajajo v konfliktne odnose, ki bi jim povzročili psihičen občutek nesreče in obremenjenosti, v življenju doživljajo situacije, ki jim omogočajo kvalitetno poslovno eksistenco – skratka imajo možnost živeti v raju na zemlji. Ob tem pa je treba poudariti, da se mora Slavko Mahne Shyama na svojih programih vedno znova močno potruditi, da prebije blokade, ki so si jih postavili udeleženci programov sami.

Ljudje zahodne civilizacije so namreč zaradi kolektivnega čaščenja človeškega materialnega telesa in fizičnih človeških možganov sprejeli materialno telo kot center obstoja. Hkrati s svojim materialnim telesom tako dobesedno častijo in krepijo tudi vse težave in bolezenska stanja, ki so vezana na to materialno telo. Zaradi teme neznanja, v katerem se nahaja sedanja človeška civilizacija, so si ljudje sami postavili energetske oziroma psihične blokade, ki pogojujejo njihovo lastno nesrečo. In to so blokade, ki jih mora razkrajati Slavko Mahne Shyama. Zaradi teh blokad in negativnih kolektivnih vplivov človeštva udeleženci programov pogosto vsaj delno pokvarijo rezultate, ki so jih deležni na programih Slavka Mahneta Shyame.

Da bi se človeštvo rešilo tega morečega in samouničujočega stanja, bi morali ljudje spremeniti odnos do samega sebe – torej odnos do svojega bitja kot celote. Zavedati bi se morali, da del njihovega bitja predstavlja zavedni del, s katerim se morajo truditi, da so v materialnem življenju kar čimbolj aktivni in uspešni. Nezavedni del človeškega bitja pa je mogoče doseči predvsem z verovanjem. S pravilnim verovanjem v božanske sile ljudje pravzaprav pravilno vstopajo v svoj podzavestni del, ki je zgrajen iz vsebine Vrhovnega boga. S pravilnim verovanjem tako ljudje pravzaprav častijo samega sebe. Sodobni ljudje zahodnega sveta pa žal z verovanjem v svoj razum, svoje fizično telo in možgane ustvarjajo materialno iluzijo, ki jim povzroča trpljenje in jih zbija na nivo, ki je celo nižji od živalskega nivoja. Velik del delovanja Slavka Mahneta Shyame je usmerjen prav v to, da bi ljudem pokazal pravo pot do sreče in osvoboditve ter jih tako odrešil uničujoče materialne iluzije.

V novem tisočletju so se zgodile velike spremembe v makro-prostoru. Začele so se popolnoma nove zakonitosti življenja. Tako se je izredno povečala hitrost časa, ki je, kot je splošno znano, relativen. Ljudje se tem spremembam tempa časa niso prilagodili, zato se na osnovi velike spremembe hitrosti časa prekrivajo vrline, ki jih ljudje aktivirajo in na podlagi katerih so uspešni v vsakdanjem življenju. Vse to pa povzroča, da sedaj v človeštvu nastaja kaos, saj se razburkano stanje prehoda tisočletja v svetovnem dogajanju umirja samo navidezno. Ljudje namreč trenutno delujejo s pomočjo energije oziroma zaslug, ki so se nakopičile v njihovih družinskih korenih. Te zasluge pa so stvar preteklosti in družinski koreni se bodo v tej smeri izpraznili do konca leta 2005. V vsakem od prvih sedmih let novega tisočletja se prebudi sedmina, torej ena čakra novega tisočletja. Vsako leto ima novi čas več moči. Tako ima v letu 2003, ko se je januarja prebudila tretja čakra tisočletja, čas 15 odstotkov moči, leta 2004 bo čas dobil 60 odstotkov moči, leta 2005 dvesto odstotkov, leta 2006 800 ali 900 odstotkov in leta 2007 kar dva tisoč odstotkov moči. Ko bo čas dobil dovolj veliko moč, bo prisilil evolucijo človeštva, da se mu prilagodi. Za razliko od narave, ki se bo času normalno prilagajala, je namreč človeštvo ujeto v stare razumske programe in miselne vzorce življenja, ki so zastareli. Tako človeštvo zaostaja v času. To pa predstavlja moteči madež v evoluciji celotnega univerzuma, saj novi čas prinaša pozitivne spremembe, ki jih ljudje blokirajo. Vse to bo povzročilo veliko materialno oziroma fizično katastrofo, ki bo odločilno prizadela in pretresla človeštvo predvidoma leta 2012. Tedaj bodo ljudje s hudim šokom prisiljeni, da se času brezpogojno prilagodijo. Sila časa bo torej prisilila ljudi, da vstopijo vanjo. Tistim, ki so udeleženi na programih Slavka Mahneta Shyame, je omogočeno, da v novem tisočletju vedno malo prehitevajo čas. Ko se je Slavko Mahne Shyama pred leti zlil z Vrhovnim bogom, se mu je namreč razkrojil čas preteklega tisočletja in zaživel je v času z novim tisočletjem. Zato lahko udeležencem svojih programov učinkovito pomaga v tekmi z vse hitrejšim časom.

Pred 17.000 leti je bilo življenje na Zemlji povsem drugačno. Rastline so imele energetsko vrednost na tretji angelski dimenziji. Ljudje so tako skozi prehranjevanje dobivali vase višjo duhovno dimenzijo. Bili so majhne rasti - od 140 do 150 cm. Živeli pa so lahko od 700 do 900 let. Ker so v sebi vzdrževali višjo evolucijo, so spontano poznali resnico in življenjske zakonitosti. Lahko bi se reklo, da je bil takrat na zemlji raj (kakor si ga sedaj predstavljamo).

V tistem času pa se je na Zemlji sprožila velika radioaktivnost. To je lahko povzročil komet iz vesolja ali po drugi verziji vesoljska ladja (po videnju udeleženke naših programov) ali radioaktivna vojna. Energetska vrednost rastlin se je zelo znižala - na tretjo evolucijsko dimenzijo. Ljudje so od takrat lahko skozi hrano pridobivali samo še živalsko energijo - tretja evolucijska stopnja je stopnja živali. V njih so se kreirale živalske karakteristike. Spontano poznavanje resnice se jim je popolnoma zameglilo. Zaradi radioaktivnosti se jim je povečala prisotnost belih krvnih telesc, kar povzroča Jin stanje osebnosti. To pogojuje večjo utrujenost, zaprtost vase. Bili so višji, življenjska doba pa se je drastično zmanjšala. V zemlji ni bilo več energetskega vira, ki bi ohranjal ljudi pri življenju. Sama hrana in dihanje ohranjata samo materialno telo. V človeku pa obstajajo še drugi nivoji - astralni, mentalni in kavzalni. Brez teh nivojev človek deluje kot rastlina ali žival. Zaradi tega je začela evolucija ekstremno padati. Ljudje so ohranili samo razum, ki deluje na vrhu tretje evolucijske stopnje. To jim je omogočalo, da ohranijo človeško zavest, ki spreminja stvari in vzroke. Na drugih področjih delovanja so padli pod nivo živali.

Pred približno 12.000 leti so bile zasnovane piramide. Te niso samo grobnice, s katerimi bi se razkazovali takratni vladarji, kakor se razume sedaj. Bile so izjemo natančno zasnovane z namenom, da v zemljo privlačijo življenjski vir iz kozmosa. Po svetu naj bi bilo 5 glavnih piramid ustvarjenih s tem namenom. Piramida mora biti postavljena z ostrim robom S-J. Taka postavitev sprošča Jang energije. Pod njo naj bi bila narobe obrnjena piramida z topim robom S-J. Ta postavitev pa ustvarja Jin energije. Skupna kombinacija ustvarja harmonično celoto. Te piramide so delovale v neki meri vse do tega tisočletja.

Sedaj se je njihova vloga iztrošila. Izgubile so moč privlačenja energije. Mogoče se je to zgodilo zaradi tega, ker se je zamenjala pozicija planetov, na osnovi katere so piramide privlačile življenjsko energijo. Delujejo še samo na astralu. To povzroča v človeštvu še večji kaos, kot bi bil brez njih. Slavko Mahne bi moral vstopiti v piramide, s tem bi se energije popravile. Z njegovo usmeritvijo bi se vezale na njegov energetski vir, kar bi omogočilo ponovno pozitivno delovanje.

Človeštvo v sebi še vedno ni premagalo vzrokov padca. Še sedaj je v ljudeh ogromno živalskih karakteristik, v osnovi uporabljajo samo razum, ki je na zelo nizki stopnji razvoja. Drugih nivojev sebe ne priznavajo. To je pripeljalo človeštvo do teme v kateri živi. Sedaj, v novem tisočletju, se je iz podzavesti zemlje sprožila še ostala radioaktivnost, ki je obstajala na nezavednih nivojih. S Slavkovo pomočjo se bo to, kar je povzročila radioaktivnost iz človeštva izčistilo. Takrat bodo obstajale veliko večje možnosti, da človeštvo gradi srečo v povezavi z resnico.

Zavedanje sedanje civilizacije obstaja na 5. globini podzavesti. Na tej globini deluje naše materialno telo, tukaj zaznavamo s svojimi čutili, tukaj se odvija znanost, medicina in ostale razumske oblike življenja. Ker je to razmeroma plitka dimenzija in oddaljena od prave resnice, se tukaj zlahka pojavijo iluzije, neresnica, razumsko naučena pravila življenja. Ljudje so s svojo zavestjo ujeti v tej dimenziji, kar pomeni, da nimajo nobenega nadzora nad življenjem - nad boleznimi, nad življenjsko usodo, nad svojo srečo in blaginjo. Če smo v kakšni lastnosti še posebej šibki, pomeni, da jo imamo še na plitkejši globini, kot so 6,7,8 ali več.

To pomeni, da imamo do te stvari, dejavnosti izrazite iluzije ali strah, da je ne živimo kakršna je v resnici ampak jo sanjamo, si jo domišljamo. V globljih podzavestnih globinah pa ni človeškega razuma ampak samo naravne sile življenja. Poglabljati se moramo čim globlje v podzavest v globine 4, 3, 2, 1. Že če vstopimo v 4. globino pomeni, da lastnost, stvar, dejavnost upravljamo, oziroma upravljamo sami sebe v tej lastnosti. Po elementih je 5. globina zrak, 4. globina je ogenj, 3. globina voda, 2. zemlja (v tej globini obstajajo abstraktne definicije življenja - matematika, fizikalni zakoni, zgradba vesolja, duševna zgradba človeka), 1. globina predstavlja čisto zavest - vedenje o vsem.

Primer: Politika deluje kot dejavnost na 3. nivoju 5. globine podzavesti. Če deluje politik na tem nivoju ali še plitkejše, bo zelo težko realiziral svoje vizije. Boriti se bo moral z nasprotno stranko, z kakšnimi drugimi nepričakovanimi težavami, z javnim mnenjem,...Če bi deloval na 4. globini, pa bi imel moč, da svoje vizije uresničuje brez posebnega napora. Bil bi izven spletk in vsega razumskega stanja. Tako velja za vsako življenjsko lastnost. Če imamo zdravje prizemljeno na 4. globini podzavesti, lahko brez težav premagamo vsako bolezen. Le te delujejo samo na 5. globini podzavesti. Prav tako velja za srečo, blaginjo, pravilen potek usode. Slavko Mahne Shyama nam na vsakem programu aktivira moč, da se spustimo na 4. globino podzavesti na vseh področjih življenja. Samo naše razumske navade pa lahko to pokvarijo in nas povlečejo nazaj v sivi vsakdanjik nemoči.

Zavest predstavlja samo eno tisočino našega bitja. Ostalo predstavlja naša podzavest. Treba je poudariti, da našo podzavest lahko upravlja samo naša zavest. Človek pa se mora v življenju naučiti postati pametni upravitelj svoje podzavesti: ker je njegova zavest zelo majhna v primerjavi z njegovo podzavestjo, mora človek svojo zavest prilagoditi podzavesti. Velik del podzavesti je zgrajen iz narave, ki predstavlja stanje večnosti in resnico večnosti. Da bi človek zmogel upravljati tudi to stanje podzavesti, mora torej svojo zavest izenačiti s stanjem in resnico večnosti.

To pa je v evropskem prostoru zelo težko. Zavest evropskega človeka je namreč obremenjena z razumsko priučenim napuhom, lažno osebno pomembnostjo, vzvišenostjo, vezanostjo na materialne vsebine. Šele ko človek razkroji te neprimerne umetne vsebine in ko razkroji vezanost zavesti na materialne zakonitosti, lahko začne spoznavati resnico svoje podzavesti. Tedaj resnično spozna in občuti življenje, silo narave in sploh vso realnost, ki je materialnim čutilom nevidna. Zavest povprečnega evropskega človeka je žal še vedno tako močno obremenjena z nepotrebnimi in celo škodljivimi razumskimi programi, da človek na evropskem področju razume naravo samo površinsko in s čutili.

Posledice tega so rušilne. Še najbolj se opazijo, ko se človek preseli, torej spremeni bivališče. Ko evropski človek odrašča v nekem okolju, njegova zavest razume njegovo podzavest le kakih 7 odstotkov. Zato kar 93 odstotkov človekove podzavesti sprejema vtise okolja nekritično – kot nekakšne fotografske posnetke. V človekovi zavesti se tako izrazijo navade in osebnostna stanja, ki jih človek prevzame od staršev, vrstnikov, prijateljev in šole. To se še posebej intenzivno dogaja prvih dvajset let človekovega življenja. Ko človek odraste in spremeni bivalno okolje, se spremenijo tudi zakonitosti okolja, v katerem biva. Človekova podzavest to vsekakor zazna in se temu ustrezno preoblikuje. Razumsko obremenjena zavest pa tovrstnih prilagajanj ni sposobna, zato človek poskuša v novem okolju živeti po starih zakonitostih, ki jih niti ne želi niti ne zna spremeniti – gre pravzaprav za egoistično navezo človeka na prvotno materialno okolje. To pa neizbežno vodi v konflikte z okoljem, občutke nesreče in življenjsko neuspešnost. Človek se ujame v nekakšno lastno razumsko kletko, v kateri neizmerno trpi.

Slavko Mahne Shyama občasno opravlja čiščenja hiš. V postopku čiščenja hiše, ko izčisti negativne vplive zemljišča (radioaktivnost, strupi, negativni človeški vplivi oziroma vzroki vse do 800 let nazaj), Slavko Mahne Shyama razkroji tudi egoistične vzroke ljudi, ki so v tej hiši preživeli del ali celotno obdobje prvih dvajset let svojega življenja. Ti ljudje so potem v tem delu svoje osebnosti trajno razbremenjeni, ne glede na to, če še živijo v tej hiši ali pa če so se medtem že odselili.

Dimenzije v osnovi delimo na svetle in temne dimenzije. V svetlih dimenzijah obstaja narava - drevesa, nebo, zemlja, živali in ljudje. V svetlih dimenzijah se odvija materialno življenje, tam obstaja človekova osebnost in cel obseg njegovega delovanja.

V spodnjih dimenzijah pa obstajajo duhovne sile, to so sile moči in te delujejo na svetle dimenzije. Od tam se upravlja narava, rast trave, menjava letnih časov, rast otroka v materinem telesu, presnova, pretok krvi, itd. V teh dimenzijah se kreira tudi usoda - denar, zdravje, sreča, medsebojni odnosi, ... Tukaj je skladiščena kundalini energija vsakega posameznika (če je načrtno prebujena in oplemenitena, predstavlja moč življenjskih vrlin v svetlih dimenzijah).

Če vstopimo v temne dimenzije z načrtno narobe obrnjenimi rituali je velika možnost, da nas le te obsedejo. Človek ima v odnosu do njih izredno majhno zavest in se jim zato tudi ne more ubraniti.

Kundalini energija se lahko sproži tudi nenačrtno v raznih nesrečah, življenjskih šokih in podobno. Takrat se temne dimenzije lahko v neki meri odprejo. Ker energija ni bila načrtno prebujena se ustavi v drugi čakri, više pa se ne more dvigniti. Veže se na razne strahove, bremena, pritiske, bolezni, nagoni padejo izven nadzora, povzroča pa tudi bolečine v področju druge čakre. Takšnih travm se zelo težko rešimo, nekateri ljudje so označeni kot duševni bolniki.

Skozi Slavka Mahneta Shyama pa se lahko pravilno vstopa v spodnje dimenzije. On v njih biva isto kot v zgornjih in jih ima v celoti obvladane in ozaveščene. Na programih biozdravljenja se lahko sproži kundalini 1. čakre spodnjih dimenzij, na delavnicah duhovnega razvoja pa do 2. čakre. Tisti, ki so se udeležili 5 in več delavnic duhovnega razvoja, ga lahko sprožijo vse do 6. spodnje dimenzije.

V tem obsegu obvladujejo svoje življenje, zdravje, denar, osebnostno moč, pozitivno moč čiščenja in razbremenjevanja sebe in ljudi okoli sebe. Vendar te moči delujejo le v povezavi s Slavkom Mahnetom Shyama in s pravilno vero v njega, ker ima edino on v teh dimenzijah zavest in nadzor.

V kolikor so se v človeku prebudile te dimenzije in se ta obrne proti Slavku Mahnetu Shyama, se vse vrline, ki jih je prej koristil obrnejo proti njemu.

 
   

©2005 | www.slavkomahneshyama.com | info@slavkomahneshyama.com
Oblikovanje in izvedba: M3M