Natisni

Vsi ljudje smo povezani s kolektivnim nezavednim. V kolektivnem nezavednem so shranjeni vsi vtisi človeštva, vse dobre in slabe lastnosti, ki so tja jih vtisnile civilizacije od nastanka razumnih bitij pa do danes. Obstaja kolektivno nezavedno družinskega korena, naroda (politični sistem je del kolektivnega nezavednega naroda), rase, celotnega človeštva in še globlje kolektivno nezavedno živali, rastlin in mineralov. Skozi kolektivno nezavedno je človek povezan s stvarstvom: toliko, kolikor ima človek izživete vzroke kolektivnega nezavednega, določa, na kateri stopnji evolucije se nahaja.

Ko se človek rodi, se veže na dobro in slabo okolja, v katerem se rodi. Praviloma kvalitete kolektivnega nezavednega družin v okolju naroda ne presegajo kvalitete kolektivnega nezavednega naroda. Ko se to v nekaterih redkih primerih zgodi, se kolektivno nezavedno tistega družinskega korena poveže s kolektivnim nezavednim drugega naroda ali celine, saj se kolektivno nezavedno neke celote vedno povezuje z večjo makroceloto.

Človek, ki se odloči stopiti na pot duhovnega razvoja, mora v prvi vrsti premagati vzroke družine. Po normalni poti spontanega življenja se človek sedemkrat do desetkrat rodi v družino iste vrednosti, šele potem prestopi v žarek družine z višjo evolucijsko vrednostjo. V spontanem življenju ima tako človek komplekse in omejitve, ki so vezani na družinski koren. Ker je družinski koren močna kolektivna celota, ki obsega družinske generacije za 600 let v preteklost, se človeku, ki živi spontano, zdi, da nima moči in volje za premagovanje kompleksov; želje, ki presegajo vrednost družinskega korena se mu zdijo nedosegljive.

Sistem duhovnega razvoja v prvi vrsti omogoča popravljanje svojih osebnih vzrokov. To lahko človek relativno hitro doseže. Naslednja stopnja je popravljanje družinskih vzrokov, kar za posameznika pravzaprav pomeni osvobajanje od družinskega korena, v katerega se je rodil. To je zelo težak podvig. Družinski koreni so namreč žive kolektivne celote, ki se močno borijo, da bi preprečili, da bi katerikoli posameznik iz njih izstopil. Ko se posameznik bori s to silo, se mu zdi, kot da se bori s peklenskimi silami. Posamezniku lahko uspe le, če se poveže z neko višjo, čisto in plemenito celoto. Skozi brezpogojno vero in predanost do te višje celote si lahko posameznik ustvari zasluge oziroma pogoje, da se uspešno izbori z družinsko kolektivno celoto. Absolutno zmago za posameznika pomeni že, če premaga vzroke družinskega žarka, kaj šele naroda, ki obsegajo kolektivno nezavedno (pozitivne in negativne vtise oziroma vzroke) ljudi, ki so bili v narod vključeni od sedanjega trenutka do 2000 let v preteklost. To pomeni, da je posameznik izstopil iz vzrokov rojstva. Naslednje mogoče stopnje premagovanja vzrokov posameznika so rasa, ki obsega kolektivno nezavedno vseh ljudi vključenih v raso od sedanjega trenutka do 7000 let v preteklost, in človeštvo, ki obsega kolektivno nezavedno vseh živečih ljudi od sedanjega trenutka do 10.000 let v preteklost.

Kdor se odpravi na pot duhovnega razvoja, se odloči, da ne bo več živel spontano. To je dolgoročno velika prednost in edina prava odločitev, saj bo s tem pospešil svojo evolucijo razumnega duhovnega bitja. Kratkoročno pa to pomeni velike napore v primerjavi z drugimi ljudmi, ki živijo spontano, normalno življenje in hkrati veliko življenjsko odgovornost, saj je na taki poti, polni nevarnosti in  skušnjav, nujna visoka stopnja moralnih načel in humanosti posameznika. Na takšni življenjski poti posameznika je odločilna pomoč višje, čiste in plemenite celote, do katere vzpostavi brezpogojno vero in predanost. Takšna višja celota se lahko pokaže v podobi duhovne organizacije ali duhovnega učitelja. Z brezpogojno vero in predanostjo do te višje celote posameznik ustvari pogoje, da mu ta višja celota pomaga nositi del bremen, ki se mu sprožajo na zanj zahtevni poti duhovnega razvoja. Udeleženci programov Slavka Mahneta Shyame se moramo sami soočiti samo s 15% vzrokov, ki se nam sprožajo na naši močno pospešeni poti evolucije. Toliko je minimalno potrebno, da nam je s stališča naravnih in karmičnih sil priznan duhovni razvoj v naši lastni osebnosti.