Natisni

Ljudje, ki so po svoji naravi bolj usmerjeni v astralno dimenzijo, so v komunikaciji bolj zaprti. Redko komu se odprejo in potrebujejo nekaj časa, da sprejmejo osebo za svojega prijatelja. Zdi se jim, da so na tem svetu sami in če nimajo osebne komunikacije z ljudmi hitro začutijo osamljenost in odtujenost od sveta.
Ko neko osebo sprejmejo za svojo se nanjo zelo osebno navežejo, saj smatrajo, da ta oseba njim pripada. Od nje pričakujejo pozornost in so zelo užaljeni in prizadeti, če se ta oseba ne posveča samo njim.

Zelo močno so vezani na materialne oblike življenja, kot je telo, lastnina, hiša, okolje, ki jih obdaja. S temi materialnimi stvarmi si v astralni dimenziji skreirajo svoj svet – zaprto kroglo, v kateri navidezno živijo. S tem pa si onemogočajo realno povezavo z življenjem, ki ni zaprto in statično temveč je v neprestanem gibanju in se spreminja. Za takšnega človeka so spremembe zelo mučne, saj rušijo njegov notranji navidezen svet.

Da izstopimo iz svojega astralnega balona, moramo ta svoj svet razrušiti. Na naših programih se ta proces tedensko odvija. Vsakič se po delčkih ruši navidezna zgradba in odpira se pogled v svetel mentalni svet.

Ljudje, ki imajo po naravi v osebnosti mentalni nivo imajo odprto komunikacijo. Do sveta imajo neoseben odprt odnos in vse ljudi dojemajo kot svoje prijatelje. Tudi, če nekoga srečajo prvič, so do njega svobodno odprti in se obnašajo, kot da se poznajo že vrsto let. Do ljudi, s katerimi so življenjsko povezani so prav tako neosebni. Do njih niso pretirano zahtevni in od njih ne pričakujejo stalne pozornosti, temveč jim dajejo svobodo.

V mentalnem svetu nismo nikoli osamljeni, saj imamo vedno občutek, da smo povezani z vsemi ljudmi na svetu. Sebe ne dojemamo kot ločene od sveta, ampak smo prisotni v celoti združenih vsebin kolektivnega stanja.

Našo materialno lastnino, naše telo in naše bližnje ljudi ne dojemamo samo skozi materialne oblike, temveč se jih zavedamo bolj kot energetsko prisotnost. S tem dajemo svoboden optimizem ljudem okoli sebe, prav tako pa tudi stvarem in vsem okoliščinam.

Vedno se moramo truditi za pošteno delovanje v našem življenju. S tem pozitivno vodimo usodo našega življenja in napredujemo na svoji evolucijski poti.
Ko nas življenje sprovocira, se obvladamo.

Situacijo pogledamo iz tega stališča, da nas je naš lastni vzrok pripeljal do tega. Ljudje, ki so vključeni v dogodek so samo sredstva naše podzavesti, ki nam kažejo naše negativne vzroke in skozi njih imamo možnost da vzroke razrešimo.
Če pridemo do konfliktnega stanja se skušamo sami v sebi soočit s tem, kar se je zgodilo. Ne jezimo se na okolico. S tem izbojujemo svojo lastno zmago nad svojimi šibkostmi.

V nasprotnem primeru, da se na primer maščujemo osebi, za katero smatramo, da nam je naredila krivico, smo izgubili sami v sebi. S tem hranimo svoj astralni nivo in nazadujemo v evoluciji. Če se v konfliktnih situacijah umaknemo zaradi strahu, prav tako ne razrešimo svojega podzavestnega vzroka. Na evolucijski poti stagniramo in čakamo na novo priložnost za soočenje z istim vzrokom. Strah, ki ga čutimo v različnih situacijah ni »votel«, temveč je vezan na neko vsebino v naši podzavesti in predstavlja določeno količino programirane energije, ki smo ji podrejeni. To vsebino lahko v sebi poiščemo, jo definiramo, vanjo vložimo bistro stanje zavedanja, s tem se vsebina strahu razkraja.

Zavedati se moramo, da življenje vodijo naše energije in te pogojujejo potek našega življenja.