Natisni

Vir trpljenja in težav v tem svetu, v našem življenju je ujetost v materialne vzroke. Ujetost pomeni suženjstvo naše zavesti, ki je podrejena materialnim oblikam. Da bi se osvobodili materialnih vzrokov, pa moramo vzpostaviti nadzor nad svojim duhom. V našem duhu so namreč vse materialne kreacije, ki jim moramo biti nadrejeni: če jim nismo nadrejeni, so torej one nadrejene nam. Nad duhom moramo imeti nadzor, duh nam mora služiti. Če naš duh vlada nad nami, je naša zavest zasužnjena. In če je naša zavest zasužnjena, je majhna. To pa pomeni, da smo v življenju omejeni in da ne moremo izkoristiti vseh možnosti in širine, ki nam jo nudi. Če je to tako, potem evolucijsko zelo počasi napredujemo, kar je škoda, saj je edini vzrok, da smo se rodili v ta svet, naš čim hitrejši evolucijski napredek in s tem naša rešitev od materialnih vzrokov.

Materialni vzroki, v katere smo ujeti, so odvisnosti od strasti, nagonov, raznih iluzij, fantazij. Podrejenost se kaže skozi strah, obsedenost, preokupiranost, zasvojenost v odnosu do neke materialne kreacije. Največ težav imamo ljudje s podrejenostjo seksualnosti, čustveno labilnostjo, strahom oziroma labilnostjo do denarja, poslovne uspešnosti, materialnih dobrin (avto, hiša, dobra služba…). Bojimo se bolezni, bolečin, mraza, vročine, lakote, žeje.
V današnjem svetu je zelo pomembna varianta osvoboditev od intelektualnih vzorcev oziroma znanja. Klasična moderna izobrazba zaobjame le 15 odstotkov resnice življenja. Če smo znanju oziroma naučenim pojmom podrejeni, potem imajo naučeni pojmi nad nami nadzor in mi nimamo od izobrazbe v življenju nič: nobene sreče, uspeha, kaj šele širine, ki naj bi jo izobrazba nudila: nasprotno – ujeti smo v lastno razumsko kletko kreacij, zaradi katere nam je onemogočeno, da bi zaužili življenje v polni meri ter evolucijsko hitreje napredovali. Zato je koristno, da se z intelektualnimi vzorci potrudimo izboriti, saj bomo le tako nad tem znanjem vzpostavili nadzor in ga tako sploh lahko koristno uporabljali.

Ljudje smo zelo različna bitja. V materialnem svetu čutil smo si na videz zelo podobni, saj naši možgani delujejo podobno, čutila omogočajo približno enako orientacijo v okolju, človeško telo (kot kolektivna rastlina) nudi približno iste svobode in omejitve vsem ljudem, ki ga trenutno uporabljajo. V podzavesti pa smo si ljudje zelo različni. Večina trenutno živečih ljudi se nas je rodila v iztekajočem se obdobju kali juge, ki v tokokrogu časa omogoča najnižje evolucijsko bivanje: zato smo ljudje močno omejeni s čutili in pravzaprav zelo neumni. Zlata doba kot nasprotje kali juge, kjer je življenje najbolj prijetno, kjer so ljudje resnično pametni, in kjer skupaj z ljudmi živijo celo angeli in bogovi, pa omogoča polno življenje naše podzavesti. Ljudje sedaj živimo z majhnim delčkom pete nezavedne dimenzije, kar znese le dva odstotka celotnega človeškega bitja. V zlati dobi pa ljudje živimo s tistim, kar imamo danes skrito v prvi nezavedni globini podzavesti. V tej prvi nezavedni globini podzavesti pa ljudje nosimo resničnega sebe in prav tam smo si zelo različni. Nekateri ljudje nosijo v svoji prvi nezavedni globini podzavesti človeško, demonsko, angelsko ali božansko bistvo. Ko torej v današnjem svetu srečaš sočloveka, pravzaprav nikoli ne veš, kakšno bitje si dejansko srečal. Še največ vpogleda v sočloveka ima zakonski partner, ki lahko preko globlje povezave zazna tretjino resničnega dela svojega partnerja.

V ta svet se torej rojevajo kot ljudje tudi demoni, angeli in bogovi. To pa zato, ker se je samo v materialnem svetu čutil možno popraviti, nadgraditi, izboljšati, evolucijsko napredovati. V naš svet se je vredno roditi. Materialni svet čutil namreč omogoča osvoboditev od materialnih vzrokov, saj se skozi človeško telo z njimi soočamo v vsej njihovi moči, nevarnosti in neprijetnosti. In prav to je naša sreča, saj nam to omogoča hitrejše evolucijsko napredovanje in končno osvoboditev od materialnih vzrokov, ki je cilj vseh, ki so se v ta svet rodili kot ljudje. Božanska bitja, ki se z majhnim delčkom sebe rodijo v ta svet, si pogosto programirajo zelo trpečo inkarnacijo, boleče soočenje z materialnimi vzroki, saj prav trpljenje najučinkoviteje razkraja materialno iluzijo, ki nam onemogoča osvoboditev od materialnih vzrokov. Edina dobra alternativa trpljenju v materialnem svetu pa je predanost sistematičnemu duhovnemu razvoju: le tako bomo dosegali evolucijski napredek hitro in nam bo hkrati dovoljeno živeti življenjske užitke.