Glavni meni

Čakre so zelo pomembna zadeva. Vklopijo celotni proces življenja. Na začetku je bila samo 1. čakra. Materija je takrat zbirala komete in kaos materiala v neko skupno celoto, da se je zgradil planet Zemlje. Simbol narave vode je povzročil, da se je pričelo življenje. Voda namreč že daje življenje in v njej se je življenje tudi pričelo. Prikaz dvojnosti vode jing-jang predstavlja 2 nasprotji moški, ženski, ki se združi v eno celoto. Gre za seksualen spoj plusa in minusa iz katerega se ustvari življenje. Ogenj daje svetlobo, gibanje. Srčna čakra daje zrak, gibanje in omogoči ravnovesje. Kundalini je dan od Božanskih vsebin kot speča vsebina v materiji, v kateri se ustvari celotni proces stvarjenja do vrha 7. čakre. Kača je simbolična vsebina prikritega življenjskega vira, ki je v prvi fazi nevaren, saj poškoduje živa bitja. Ljudje, ki se prebujajo skozi proces čaker, se postopoma dvigajo navzgor in kača se na vsaki stopnji transformira v neko drugo stanje (voda v vodo, ogenj v ogenj, zrak v zrak, eter v eter, adjna...). Šele ko pride kača v 7. čakro, naj bi se v celoti tisti magični program razblinil. Boginja Šakti predstavlja materijo (kača), Šiva pa je Bog v 7. čakri. Šele ko pride vsebina v 7. čakro, se razblini magični program kače in se spremeni v svetlobo, v neosebno svetlečo energijo, ki se nato iz 7. čakre spusti navzdol do materije.

Ko se izvaja vajo prebujanja čaker, se predeluje velika evolucija. Čakre delujejo tudi na cel narod. Čakre vodijo narod.

VIZUALIZACIJA ŽIVLJENJSKIH CILJEV

Večina ljudi, ki sodeluje s Slavkom Mahne Shyama, ima veliko potencialov v sebi, energije, moči in zavestne prebujenosti, žal pa tega velikokrat ne izkoristimo tako, kot bi sicer lahko izkoristili. Človek je tako bitje, da se rodi brez znanja, brez potencialov in vrlin ter se mora tekom življenja vsega naučiti. Kot dojenček se uči hoditi, govoriti, pisati, računati. Človek je tako ustvarjen, da se mora zavestno prebuditi v sebi. Kar se učimo na Tedenskih Programih in Delavnicah o duhovnih zadevah, je to bogato znanje in sposobnost, ki jo prebujamo in jo v sebi razvijamo. To je ista bogata vsebina, kot bi se naučili hoditi. Čeprav v izobraževalnem sistemu ni javno priznano, je to znanje zelo bogato. Gre za vsebino, ki je lahko praktično uporabna v vseh oblikah življenja. Vsi, ki so bili vsaj na 1. Delavnici Duhovnega Razvoja, že prebudijo to sposobnost, da bi si lahko s tem znanjem v življenju bogato pomagali. Tudi nekateri, ki hodijo samo na Tedenske Programe, si že lahko pomagajo z pridobljenim znanjem. že na Tedenskem Programu se spontano prebudimo, da imamo drugačno osebnost in drugače pristopamo k življenjskim problemom ter težavam. Drugače gledamo na življenje. Potencial, ki je prebujen, se lahko uporabi skozi program, ki je zastavljen davno nazaj, kako usmerjati življenje. Torej po svoji volji usmerjamo življenje. Glavna varianta, da to uporabimo je, da vizualiziramo življenjske cilje. Večina ljudi zna delati energetski zaščitni krog in znamo se poglobiti v sebe. Pri vizualizaciji se usmerimo v cilj, ki si ga želimo: npr. služba ali boljša plača, ali materialna stvar (avto, hiša, potovanje...).

Za pravilno vizualizacijo se poglobimo v sebe, se sprostimo in si predstavljajmo situacijo, ki jo želimo dobiti. Lahko naredimo zaščitni krog ali pa tudi ne. Včasih je primerno in koristno aktivirati vsaj osnovne čakre, vendar tudi to ni nujno. Pomembno je, da se znamo zbrati, se poglobiti v sebe in se projicirati v situacijo, katero želimo izboljšati, popraviti ali uresničiti. Vedno, ko delamo vizualizacijo, se nahajamo tukaj in sedaj in ne delamo v prihodnosti (npr. čez en mesec bom dobil to in to...). Vedno delamo v sedanjosti. Zdaj in ta trenutek smo v tej situaciji, katero želimo. Predstavljamo si stvari, ki si jih želimo. Npr. če nimamo službe, si predstavljamo, da smo ta trenutek v službi in smo zadovoljni, umirjeni, imamo spoštovanje od vodstva, sodelavcev. Delo opravljamo tekoče, zadovoljni smo s plačo. Vsak program, ki ga zastavimo, si realno vizualiziramo, da se v resnici dogaja. Imamo popolno prepričanje, da se v resnici dogaja tisto, kar si vizualiziramo. Če si npr. vizualiziramo avto, si realno predstavljamo, da smo v avtu, ki ga vozimo, da je naša last in čutimo občutek zadovoljstva ali ponosa, da imamo ta avto, ki ga želimo. Ne smemo pasti v iluzije, vse mora biti realno, prizemljeno, logično. Npr. če si vizualiziramo denar, si lahko predstavljamo, da nam ta prihaja, ali na banko ali kamorkoli. Imamo občutek, da je denar naš, da smo mi lastniki le-tega. V sebi imamo občutek zadoščenja in zadovoljstva, da imamo denar, ki nam pripada. Izpolnjenost duševne vsebine z občutkom da imamo dovolj denarja, kot ga rabimo in da smo v tej potrebi zadoščeni z izpolnjenostjo z dovolj denarja, kolikor ga rabimo. Lahko si ponavljamo tudi kakšne sugestije, npr. "Imam dovolj denarja". Npr. "To je moj avto", "Zadovoljen sem z avtom, ki mi pripada". Lahko uporabimo miselne sugestije. Glavna je psihična zbranost, vložena volja, naša realizacija in absolutno ter brezpogojno prepričanje v to, kar delamo. V duhovni teoriji se pravi tako, da absolutna vera da absolutni rezultat. Človeško bitje je tako ustvarjeno, sploh tisti, ki so duhovno prebujeni, da če znajo aktivirati absolutno vero, bodo dosegli absolutni rezultat. Vsi ljudje imajo v življenju težave in probleme. Ni primerno, da gledamo druge ljudi, ki imajo težave okoli nas z napačnim mišljenjem. Vsi imajo težave zaradi svojih vzrokov, to je zakon karme. Tudi mi imamo težave, imamo pa instrument, s katerim si lahko pomagamo, da lahko težave lažje uredimo, kot pa drugi, ki tega instrumenta in znanja nimajo. Imamo znanje in sposobnost, da lahko premagujemo težave z voljo, s svojo zavestjo in miselnimi kreacijami. Človek je tako ustvarjen, da to deluje. Če se človek prav potrudi, to deluje.

Tudi če želimo spremeniti sebe, si lahko sebe predstavljamo, vendar ne tukaj v telesu. Predstavljati si moramo sebe v nekem okolju, ki ga ni potrebno poznati (nevtralno okolje). Predstavljamo si sebe, da delujemo s tisto vrlino, ki je v sebi nimamo. Predstavljamo si, da smo v nekem okolju, kjer to vrlino uporabljamo samozavestno, sigurno, zbrano in od okolja dobivamo odziv za vrlino, s katero delujemo in da imamo trdnost in prizemljenost v sebi, ko to vrlino uporabljamo. To pomeni, da iz sebe ustvarjamo in kreiramo psihične potenciale. Tisto, kar želimo v sebi skreirati, vedno pomeni, da je povezano s človeškimi odnosi v procesih, ki jih upravljamo v življenju. Vklopiti se moramo v tisti proces človeškega odnosa in v tistem delu človeškega odnosa sebe aktivirati ter vizualizirati sebe, da uspešno opravljamo tisto dejavnost, v kateri se nam zdi, da imamo probleme sami v sebi.

Včasih je dosega cilja dolgotrajen proces in je primerno, da to počnemo vsak dan. Pomembno pa je, da pri temu ne "zabluzimo" in da ne pademo v kakšne fantazije, ko to delamo. Vedno je to potrebno delati prizemljeno, realno in poglobljeno. Kadar imamo pa krizo, je bolje izvajati kakšne duhovne vaje in na ta način krizo premagamo.

Ko imamo cilj, ki ga želimo materializirati, tega ne smemo govoriti nikomur. Če komu govorimo, da vizualiziramo določen cilj, potem s tem spraznimo energijo. Besede po navadi spraznijo energijo. Če nekomu preveč govorimo, da nam nekje zelo dobro teče, je zelo možno, da bomo imeli potem težave tam, kjer smo se preveč pohvalili.

Če si vizualiziramo neko stvar, nam običajno ta program vizualizacije zruši razumski stil, da bi po razumski poti prišli do cilja. Stvari se povsem drugače obrnejo, kot pa mi mislimo, da bi se morale obrniti. Podzavest nas vodi v povsem druge smeri. Stvar je v tem, da so vsi ljudje v podzavesti povezani v eno celoto. Spodaj v podzavesti so ljudje tako kot morje, kjer so vsi ljudje notri v istem morju. Vsi ljudje so v tem morju povezani v podzavesti. Včasih lahko npr. pomislimo na nekoga in nas potem ta oseba kar pokliče po telefonu. To je zato, ker so med ljudmi povezave. Ko se na površju naredi nek dogodek, pomeni, da smo bili s temi ljudmi že prej v podzavesti povezani, da smo skozi ta dogodek sploh prišli s temi ljudmi v komunikacijo. Program se vedno naredi v podzavesti že prej in nas kasneje privede do realnega soočenja z določeno situacijo. Nikdar se ne dogaja tisti trenutek, ko se fizično zgodi. Vedno se je ista stvar pričela že dogajati lahko že mesec nazaj ali še več časa nazaj v podzavesti, da je pripeljalo do določenega dogodka, ki se je ta trenutek na površju zgodil.

Z vizualizacijo lahko v podzavesti naredimo programe, s katerim bomo motivirali določene ljudi. Skozi ta podzavestni program, ki ga naredimo, se bodo ljudje zbudili in bodo že sodelovali v naši vizualizaciji. Torej v podzavesti se nam že pripravlja program, ki se bo enkrat že vizualiziral kot materialno vidno dejanje. Tudi ko smo na Tedenskem Programu, veliko ljudi v podzavesti sodeluje z nami npr. sodelavci, družina, bivši partnerji, prihodnji partnerji... Na Programu se nam programira veliko stvari. Preobrazijo se nam tisti cilji, ki so bili še pred Programom v nas aktivirani. Nekateri cilji se bodo zrušili, nekateri boljši cilji pa se bodo na novo sprogramirali. Avtomatsko se nam programirajo tudi ljudje, ki bodo sodelovali v naših prihodnjih dogodkih.

Če ima človek v neki smeri negativno prepričanje, kako se to odraža na Tedenskih Programih? Če trmasto ohranjaš negativno prepričanje v določeni smeri, se lahko v dveh dneh izniči energija, ki smo jo sicer dobili na Programu in bi se nam na osnovi tega naredilo nekaj dobrega v tej smeri. Zato je pomembno, da v življenju razmišljamo in delujemo pozitivno, optimistično in pustimo, da se nam življenje obrača na bolje. Pomembno je, da smo optimistični, pozitivni, spoštljivi in da imamo zavedanje, da so ljudje v osnovi vsi dobri. Kar vidimo v ljudeh, je običajno le odsev našega preteklega delovanja. Pomembno je, da spremenimo mišljenje in se trudimo v sebi narediti prepričanje, da imajo vsi ljudje v sebi dušo, čutenje in željo, da bi bili dobri in prijazni. Kar vidimo v ljudeh motečega, so običajno drugi vzroki npr. družinski vzroki, vzgoja... Izpod tega je vsak človek čuteč in ljubeč, če le na ta način pristopimo do njega in mu to zbudimo ter prebudimo. Prav je, da osvojimo to prepričanje v sebi. Vsaka ženska je čuteča, vsaka ženska si želi pozornosti in si želi ljubezni, sožitja ter razumevanja. Če ima npr. moški slabe izkušnje z ženskami, je to v resnici odraz njegovega prejšnjega programa, ki ga je povzel od svojih staršev. V sebi moramo razviti optimistično mišljenje, da so ljudje prijetni, prijazni in čuteči. Če to mišljenje v sebi razvijemo, dejansko programiramo v podzavesti, da se začnemo povezovati s tistimi drugimi ljudmi, ki so v resnici prijazni in čuteči. Če zdržimo to prepričanje, pričnemo prihajati s takimi ljudmi tudi v komunikacijo. V končni fazi ugotovimo, da si vse sami programiramo. Težave, ki jih imamo v življenju, smo si dejansko sami sprogramirali ali pa smo ta program povzeli od staršev. Tako smo skozi svoje napačno mišljenje vzpostavili povezavo z ljudmi, ki so dejansko tako delovali, kot smo jih mi programirali skozi svoje mišljenje. Če spremenimo svoje mišljenje, bomo spontano sprožili povezavo s tistimi ljudmi, ki so v skladu z našim pozitivnim mišljenjem.


LJUBOSUMNOST

Kaj je vzrok ljubosumnosti? Ljubosumnost je bolana, negativna vsebina. Če hočeš res izboljšati odnos s partnerjem, si moraš predstavljati, da sta s partnerjem v sožitju ljubezni, sožitja in razumevanja. Da se med vama pretaka čisto stanje sožitja, razumevanja in ljubezni. Če to narediš iskreno, potem vsaka ljubosumnost, vsak egoizem in posesivnost odpade, ker nima mesta pri tem iskrenem odnosu. Če partnerja to naredita, če imata to iskreno sožitje ljubezni, potem ni treba nobenega egoizma in prisiljevanja partnerja, če imaš iskreno sožitje, čisto sožitje ljubezni do njega in on do tebe. Če to vizualiziraš, da se med vama dogaja, ta čista ljubezen, neosebno stanje sožitja ljubezni in razumevanja, pomeni, da tudi njega motiviraš v tej smeri. Če imata partnerja to med sabo, potem tudi če svojega partnerja komu posodiš, bo ta spet prišel k tebi nazaj. Če pa imaš egoizem do njega in ljubosumnost, je vprašanje, če bo prišel nazaj. Lahko bo kar tam ostal, kamor je šel.

Ljubosumje izhaja iz popačenega vzorca ljubezni. Če imaš v zavesti popačen vzorec ljubezni, boš potenciral napačen vzorec. Če je prava vizualizacija, je to tisto neosebno. Ravno ljubezen je nevtralna neosebna ljubezen. Da se med vama pretaka to prijetno stanje sožitja, razumevanja, ljubezni, ki je nevtralna in neosebna. Če res to narediš prav, potem vsako ljubosumje, egoizem in posesivnost odpade. Isto velja tako za moškega kot za žensko, saj sta oba spola deformirana v tej smeri. Če prav narediš, prav deluje. Če ponavljaš samo ljubezen npr. "ona mene ljubi, ona mene obsedeno ljubi", pomeni, da si naredil še večji egoizem in bo taka oseba še bolj bežala stran od tebe. Prispevati moraš svoj del, da izraziš čisto, neosebno ljubezen vanjo, da jo prevzame in da vidiš, kako iz nje pride neosebna ljubezen v tebe. In da je to taka ljubezen, kot da se rožice ljubijo in nima v sebi nič egoizma in posesivnosti. Tista ljubezen je prava, ki je kot rožice, travca in rastlince.

Sugestija do svojega partnerja: JAZ TEBE LJUBIM, TI MENE LJUBIŠ. SKUPAJ SE LJUBIVA IN SKUPAJ SVA SREČNA. SKUPAJ PREMAGAVA VSE ŽIVLJENJSKE OVIRE IN URESNIČIVA VSE ŽIVLJENJSKE CILJE.

Če to sugestijo ponavljamo, ne smemo v to sugestijo vložiti egoizem in posesivnost. Lahko si predstavljamo partnerja pred sabo, kako mu to govorimo (ni treba fizično govoriti). Če si to predstavljamo, moramo občutiti, da je ta ljubezen, ki jo dajemo, nevtralna in neosebna, tako kot je zrak ali pa svetloba sonca nevtralna in neosebna. Človek ni lastnik ljubezni. Človek je uporabnik ljubezni. Če hočemo biti uporabnik ljubezni, moramo to energijo spoštovati. Imeti pravilen odnos do te ljubezni, če hočemo, da nam bo naklonjena. Če bomo žalili energijo ljubezni z egoizmom, ljubosumnostjo in posesivnostjo ali kakšno jezo in sovraštvom (kar je isto čustvo), pomeni da nam ta energija ne bo naklonjena. Naklonjena nam bo, če bomo to energijo ljubezni spoštljivo uporabljali, če bomo spoštovali njeno naravo in delovali nevtralno in neosebno, da osrečimo človeka, ki mu dajemo ljubezen. Ne pa da ga obsedemo z ljubeznijo. Da vidimo, da ga osrečimo in se iz njega tudi vlije povratno ta sreča ljubezni za nas in da se to pretaka, kakor se zrak pretaka. Sreča in ljubezen se pretaka v prijetnem sožitju komunikacije, ki daje svobodo in srečo. Ne pa, ki zamori, zatre in zaduši.

Če hočemo v življenju razviti moč (ustvariti denar, denarno blaginjo, materialno blaginjo...), je pomembno, da znamo sebe najti v sedanjem času. Pomembno je, da znamo sedanji čas ulovit. Stvari, ki najbolj ogrožajo, da nismo v sedanjem času, so: iluzije, fantazije. Da se rešimo takih fantazij, je ena možnost, da jih izživimo. Druga možnost je, da se zapremo vase, meditiramo, se izoliramo in bomo s tistim delom, s katerim smo že urejeni, naredili v sebi mir in sedanji čas. Narava življenja nam da možnost, da izživljamo življenjske vzroke, katere v življenju odpiramo in da skušamo skozi te vzroke pametno in pošteno delovati. Če smo izgubljeni v preteklem času, je veliki del tega vezan na telesno stanje in na materialne vzroke. Zato se v duhovnem razvoju pravi, da mora človek izstopiti ven iz materije in sebe graditi v duhovnem svetu. Če namreč izstopimo iz materialnih vzrokov, izstopimo iz tega, da bi nad nami imele iluzije moč. Tako stopimo v duhovni svet in iz duhovnega sveta upravljamo materialne vzroke. To se še posebej dogaja na Delavnicah Duhovnega Razvoja, kjer vstopimo v mentalno dimenzijo, gremo skozi sveti ogenj in v astralu ter materiji upravljamo ter urejamo zadeve.

Človek v svojem okolju težko drži mental. Kljub temu je veliko že to, da izstopimo iz materialnih iluzij in materialnih vzrokov (ki na nas pritiskajo), tako lahko ostanemo vrh astrala. Čeprav na nas v tem primeru vplivajo materialne iluzije, nad nami nimajo toliko moči, da bi nam zrušile življenje. Skozi duhovni razvoj, funkcioniramo v življenju relativno varno in neobremenjeno v primerjavi z ljudmi, ki so na žalost vsi ujeti v materialne iluzije. Tudi v duhovnih skupinah se ljudem dogaja, da si še dodatno ustvarjajo iluzije o sebi ter nadgradijo ego stanje. Iluzije ljubezni ljudi odzemljijo ven iz materije in astrala, kar jih dela še bolj šibke.

Če hočemo obvladati svoje vzroke, je eno, da dovolimo da se ti sprožijo. Če je človek npr. ljubosumen, mora na to gledati tako, da je to stanje imel že v podzavesti in mu je to sedaj udarilo ven v zavest in se zavedati, da je to vsebina, ki je njegova lastna in jo mora pametno izživeti skozi sebe. Če človek gleda, da je to njegova vsebina (čeprav v sebi zelo trpi, vendar se trudi, da ne zateži navzven partnerju ali nekomu drugemu), če tako gleda in skuša skozi sebe to predelati, se bo skozi sebe evolucijsko dvignil. Sicer človek pade na isto stopnjo, kot je bil pred tem. življenje nam kaže možnosti in nas provocira, da sprožamo tiste vzroke in blokade, ki jih imamo v sebi, mi pa moramo biti pametni, da to pravilno predelamo skozi sebe in da ne pademo spet nazaj na isto, ker smo že bili. Če sebe porazimo, oziroma če porazimo tisto, kar nam je življenje ponudilo (če nismo dovolj pametni in delamo narobe, namesto da bi predelali sprožene vsebine pravilno skozi sebe), se nam bo to vedno znova pojavljalo. Nikdar se tega ne rešimo, dokler v sebi ne razvijemo pameti, da moramo pravilno delovati in skozi sebe vsebino predelati ter jo pretrpeti. Takrat se bo ta ista vsebina spremenila v pozitivno energijo in nas bo v končni fazi oplemenitila.

V duhovnosti se uči, da najprej pridejo demoni. Če zdržimo provokacijo demonov, potem pridejo še angeli. To je rečeno le v prispodobi. Demoni so dejansko naši lastni vzroki, ki pridejo v našo zavest. Takrat moramo biti močni, da zdržimo, da nas vzroki ne sprovocirajo. Angeli pa so tisto, ko se naši lastni vzroki spremenijo v pozitivno energijo in takrat nas to oplemeniti ter kot bitje zrastemo. V življenju vedno znova prihajamo v isto situacijo, da se nam sproža ista zadeva. Če smo enkrat sami sebe porazili in nismo bili dovolj močni ter smo dovolili, da nas negativne energije povlečejo v negativno dejanje, nam bo življenje vedno znova ponujalo možnost, da se lahko osvobodimo. Dokler ne zmagamo, se ne dvignemo, pač pa smo ves čas na isti stopnji. Šele ko dojamemo, da moramo pravilno delovati, bomo šli na višjo lestvico. Na višji lestvici pridejo spet nove skušnjave, vendar nikoli več ne pademo nazaj na spodnjo lestvico, kjer smo prej bili prej, ko enkrat pravilno delujemo in se dvigamo višje. Vsi vzroki in vsebine, skozi katere gremo, delujejo v preteklem času. Ko pridejo na površje, nas vedno odzemljijo in smo takrat bolj labilni, kot smo bili prej. Takrat moramo uporabiti pamet. Običajno moramo delati proti sebi, proti tem občutkom, ki jih imamo v sebi. S tem ko delamo s pametjo, zdržimo in premagamo demone, ki so se pojavili. Če enkrat premagamo določen del demonov, so večno premagani in tisti del demonov nam potem (v prispodobi rečeno) služi. Več vzrokov, ko premagamo, vedno bolj se približujemo temu, da živimo v sedanjem času.

Na Delavnici Duhovnega Razvoja, ki trajajo 4 vikende se naredi ogromno duhovnega napredka. Udeleženci Delavnice se evolucijsko dvignejo, brez da bi jim bilo potrebno svoje vzroke pretrpeti. življenje nam kasneje vseeno v neki meri ponudi možnost, da se tudi v realnem življenju soočimo in dokažemo, da smo res zreli, da delujemo na višji stopnji. Vedno je potrebno tudi skozi realno življenje dokazati, da smo vredni tistega, kar smo se na Delavnici dvignili. Sprva se hitro napreduje. Višje lestvice duhovne prebujenosti pa se doseže bolj počasi, saj sežejo tudi čez cel univerzum. Lahko koristimo že zelo visoko stopnjo duhovne prebujenosti, če uspemo iti pozitivno čez vse skušnjave, ki nam jih življenje ponuja. Pomembno je tudi, da ohranjamo in razvijamo pravo stanje do svojega duhovnega učitelja. V duhovni filozofiji poučujejo, da je na primer neki Guru, (ki se je dvignil kot višje duhovno bitje), ves čas povezan v energetsko verigo vseh Gurujev, ki so obstajali v tej verigi do sedanjega časa (npr. tudi 10 Gurujev nazaj ali še več). Če neki učenec torej vstopi v to verigo, je prav, da se zaveda, da je treba do svojega učitelja razvijati moralna načela. Ko učenec namreč vstopi v verigo, prične dobivati energijo od vseh bitij, ki so v verigi, saj pri tem sodelujejo vsi ter mu omogočajo, da se evolucijsko dvigne navzgor. Če naredi narobe do svojega Guruja (ki je v tej verigi), se potem vsa bitja iz učenca izklopijo v tistem delu, v katerem je naredil narobe. Učenec mora potem garati in garati, da postopoma ponovno pridobi zaupanje od vseh Gurujev, ki so v verigi. V vsej tej verigi Gurujev so notri Angeli, Bogovi, narava, planeti, univerzum, ogromno veličine makroprostora je notri. Tudi za primer MilaRepa (slavni jogij iz Tibeta), ki se je v življenju veliko duhovno razvil, je bil vedno ponižen do svojega učitelja. Zavedal se je, da je bil ves čas tudi on v tej verigi Gurujev. Pomembno je torej, da do svojega duhovnega učitelja ne naredimo kiksa, saj bi v tem primeru lahko izpadli iz verige in se zbili navzdol.

SMISEL DUHOVNEGA RAZVOJA

Vedno, ko se razvijamo, se moramo zavedati, da to delamo zato, da bomo v realnem življenju uspešni, ... da se zavedamo, da se ravno zaradi tega duhovno razvijamo. Ne razvijamo se kar tako brez veze. Ne razvijamo se le zato, da bomo v duhovnem in naslednjem življenju dobro živeli. Slavko Mahne Shyama nas uči, da je potrebno evolucijo življenja vedno primerjati s samo naravo življenja. V sami naravi življenja obstajajo procesi, da moramo iti skozi določene vzroke, da se razvijemo in dobimo izkušnje, se utrdimo ter skozi to pridobimo znanje. Skozi vse to se evolucijsko dvignemo navzgor in živimo lepše, lažje in srečnejše. Slavko Mahne Shyama gleda na proces evolucije na način, da ne bomo le v duhovnem svetu dobro živeli, pač pa, da bomo živeli dobro tudi v tem realnem življenju. Stvar je namreč v tem, da se bomo enkrat ponovno rodili in če bomo sedaj v tem življenju sebe dobro razvili in se kvalitetno zgradili, se bomo v naslednjem življenju rodili v veliko lepše in lažje okolje. Tiste vzroke, ki jih sedaj v tem življenju ne premagamo, jih bomo nesli s sabo v naslednje življenje. Nič ne pomaga, če bomo šli v duhovnem svetu nekam gor v nebesa in se imeli tam fino. Ko se bomo ponovno rodili, se nam bodo pojavile iste ovire, ki jih še nismo uspeli premagati v tem življenju, oziroma se nam bodo pojavile tiste ovire, preko katerih smo porazili sami sebe. Življenje je tako narejeno. Tako je narejen krog življenja. V vseh oblikah življenja se je potrebno duhovno razvijati in v vseh oblikah življenja gledati, da dosežemo popolnost. že samo življenje deluje tako, da ni potrebno, da mi provociramo vzroke. Če jih provociramo, se jih bo sicer pojavilo več in moramo biti takrat pametni, da znamo sprožene vzroke pravilno predelati in izživeti skozi sebe. To materialno življenje je tisto, skozi katerega imamo možnost, da izživljamo svoje še neizživete vzroke, da premagujemo vse svoje komplekse in zavore. Da premagamo vse kar za nas še ni urejeno.

Ko se duhovno razvijamo, moramo s tem stanjem osvobojenosti stopiti v kaos človeštva in tam aktivirati to znanje in sposobnosti, da se izborimo in tam najdemo svoje mesto. V kaosu moramo narediti svetlobo, v njej razvit moč, da lahko to svetlobo obdržimo in lahko v kaosu živimo srečno. Svetlobo, ki jo razvijemo v sebi, nagonsko širimo tudi v okolje, kjer se nahajamo. S to svetlobo osvetlimo tudi ljudi in bitja okoli nas in so na podlagi tega bolj srečni ter jih tako prebujamo. Torej druge osvetlimo iz sebe okrog sebe in držimo pozicijo svetlobe v njih. Tako lahko čutimo, da so ljudje tako visoko, kot pač držimo pozicijo svetlobe v njih.


Ko se dvigamo navzgor čez svoje vzroke po stopnjah, obstaja veliko ovir, s katerimi se lahko zbijemo navzdol. Npr. jeza do nekoga, laž, sovraštvo, ljubosumje, fovšija, zavist, opravljanje, vse negativne zadeve, ki jih sami poznamo, povzročijo, da lahko sebe zbijemo navzdol. Običajno pademo na tisto stopnjo, kot smo bili prej. Kadarkoli želimo, da bi se dvignili navzgor, se vedno soočamo z isto zadevo. Če opravljaš, obremeniš človeka, ki ga opravljaš, vedno pa še bolj z opravljanjem obremeniš sebe. Sebe obremeniš 65%, človeka, ki ga opravljaš pa nekje 35%. Opravljanje vedno deluje kot čustvena energija. Skozi sožitje naj bi se gradila ljubezen, ko druge spoštujemo in jih imamo radi. Opravljanje pa je nasprotje tega, saj druge zaničujemo in najdemo v ljudeh vse najslabše. To je nasprotje ljubezni. Srčna čakra se v primeru opravljanja ustavi v križu, saj se nam sproži iz materije med 1. in 2. astralno, kjer je križ in se ustavi. V duhovnih procesih je vedno tako, da gre vsaka stvar, ki se sproži, od spodaj po hrbtenici navzgor. Ko se navzgor dviga, se predeluje in popravlja. Ko gre skozi solarni pleksus, tam običajno vsebina zgori in se vlije v dušo. Takrat čutimo olajšanje in osvoboditev. Če imamo katerokoli blokado v lastnostih, bomo prav tako delali blokado med 1. in 2. čakro. Če pa smo npr. ljubosumni, se ustavi blokada na 4. astralni dimenziji. Ljubosumnost zatre čustvene vsebine, ki so na 3. in 4. mentalni dimenziji in zato tudi te vsebine ugasnejo. Ljubosumnost namreč predstavlja čustveni egoizem. Zaradi čustvenega egoizma, se vse četrte čakre zablokirajo. Tisti človek, ki je ljubosumen, čustveno ugasne. Pri egoistih se dela nekaj podobnega, saj se pri njih zablokira 3. in 4. čakra na vseh dimenzijah (astralu, mentalu in kavzalu).

Ob prazniku dneva mrtvih se odpre kanal iz sveta mrtvih. Takrat so v tem svetu prisotni mrtvi duhovi in nekateri ljudje jih čutijo. Pomembno je, da se v tem času duhovom prednikov spoštljivo posveča. Duhovi prednikov so običajno pozitivno naklonjeni do nas in do Živih ljudi. Včasih pravimo, da mrtvi duhovi na svoj način sicer bremenijo ljudi, v resnici pa so še živečim družinskim članom pozitivno naklonjeni z željo, da jim pomagajo. Ni primerno, da imamo kakšne moteče misli glede mrtvih prednikov. Mrtvi duhovi imajo v duhovnem svetu moč, da nam lahko pomagajo in nam izboljšajo določene zadeve v našem življenju. Do njih nam ni treba čutiti strahu, če jih začutimo ali ko so čutno prisotni. Do njih imejmo spoštljiv odnos. Tudi, če smo imeli z njimi kdaj kakšne nesporazume, (ko so bili še živi), je pomembno, da imamo v tem času do njih pozitiven odnos.
 
Dan mrtvih je praznik za mrtve prednike. V tem času prihajajo v ta svet, kot da prihajajo na praznovanje. Zato je pomembno, da se jim posvetimo na pozitiven način, da jih pozitivno sprejmemo in da smo jim pozitivno naklonjeni. Včasih so ti duhovi lahko moteči, vendar se v vsakem primeru v tem času urejajo pretekli neurejeni vzroki, ki smo jih imeli z duhovi prednikov. Lahko se nam odprejo kakšni vzroki iz otroštva, ki se nam tako čistijo. Ko predelujemo in razmišljamo o mrtvih prednikih, se nam lahko pokažejo kakšni nesporazumi. Včasih se to dogaja tudi v sanjah. Predniki nas ne ogrožajo, pač pa se dejansko sprožijo neurejene zadeve, ki smo jih imeli. Tudi neprimerne zadeve se nam lahko sprožijo kot so: egoizem, posesivnost, lastništvo, ki je bilo še prisotno kje v naši podzavesti. Vse te moteče vsebine se v času dneva mrtvih čistijo. Na videz zgleda, kot da je nekoliko moteče, vendar ta praznik je namenjen ravno za to, da se tisti vzroki, (ki so še neurejeni v naši podzavesti), v odnosu do naših prednikov navzven čistijo. To je pomembno praznovanje. Mrtvi predniki vejo, da je dan temu namenjen, zato tudi vedno pridejo v tem času iz sveta mrtvih v ta svet v eterično dimenzijo. Mrtvi predniki se tudi zavedajo, da so prisotni v tem svetu in v tem času.

Koristno je, da se v času praznika dneva mrtvih pretirano ne obremenimo. Lahko uporabimo Kavzalno Ploščo. Zjutraj in zvečer lahko naredimo tako, da najprej položimo roke na Kavzalno Ploščo, jo nato obrnemo (sliko) proti prsim in položimo na prsi z rokami gor, nato jo položimo s sliko stran od prsi in roke gor, nato pa še enkrat položimo roke na Kavzalno Ploščo. Če nimamo Kavzalne Plošče, pomaga tudi knjiga Samorealizacija Popolne Osebnosti (Slavko Mahne Shyama). Slika na naslovni strani knjige deluje tako, da tudi odpre pozitivno komunikacijo z mrtvimi. Pomembno je, da vzpostavimo relacijo nevtralne pozitivne energije z našimi predniki in da v svojih mislih nimamo konfliktne vsebine. Programiramo sebe skozi Simbole in tudi predniki programirajo sebe, da pristopijo k nam v čistem stanju. Sebe prečistimo, da lahko s predniki vzpostavimo čisto nevtralno komunikacijo. Ne rabimo se bati duhov prednikov. To je normalni proces, ki se dogaja. Preden gremo na pokopališče, je prej primerno položiti roke na Kavzalno Ploščo. Plošče ne nosimo na pokopališče. Če jo imamo s sabo, jo pustimo v avtu ali v torbi, da je ni na pokopališču. Če bi jo dajali ven na pokopališču, bi se nanjo lahko vezali tudi duhovi drugih družin in tako bi se lahko Kavzalna Plošča obremenila. Ni potrebe, da se ploščo nosi na samo pokopališče.

MOŠKI IN ŽENSKA V SREDNJEM, SPODNJIH IN ZGORNJIH SVETOVIH

Spodnji svetovi so svetovi, kjer živijo civilizacije. Bitja spodaj so obrnjena na glavo. Sami ne smemo iti v spodnje svetove obrnjeni na glavo, pač pa moramo iti navzdol pokončno. Če gremo navzdol obrnjeni na glavo, se bomo negativno programirali. V spodnjih svetovih so ženske veliko bolj prisotne, kot pa so prisotni moški.

Civilizacije, ki živijo v spodnjih svetovih so povezane s srednjim svetom. Te civilizacije težijo k temu, da bi v srednjem svetu uveljavili sebe obrnjeni narobe. V tem svetu moramo biti močni, da sebe držimo obrnjene na prav, sicer se nam ruši zakonitost tega sveta (sreča in uspeh...), če dovolimo da se v tem svetu uveljavi narobe obrnjena pozicija. Moški sami po sebi po naravi niso obrnjeni narobe. Ženska pa samo, če je moškemu v osnovi predana telesno, seksualno in čustveno, se v tem svetu spontano obrne na prav. Na drugi strani pa mora ženska ohraniti individualno zavedanje svoje ženstvenosti, saj tega ne sme izgubiti. S tem delom se ne sme moškemu predati, ampak mora ohraniti individualnost samozavedanja svoje ženstvenosti in ženske narave. Moški mora spoštovati ženstveno stanje: ženski ponos, žensko naravo. Ženska tega dela ne sme enačiti s telesnim, seksualnim in čustvenim stanjem. Enačiti se mora s samo žensko vsebino zavedanja svoje ženskosti. ženske bi morale same pri sebi razmisliti, kaj je ženska narava (kjer je treba ohraniti ponos svoje ženstvene in ženske narave) in kaj je tisto, kar predstavlja telo ženske (seksualno in čustveno vsebino), s katero naj bi bile predane. S tem stanjem ženska ne sme težiti, da moškega obrača po svoji zakonitosti, saj bi v tem primeru ogrozila sebe in moškega v materialnem, finančnem, zdravstvenem, telesnem, seksualnem in čustvenem stanju. Sicer se pojavijo vse oblike težav, če ženska uveljavi svojo narobe obrnjeno pozicijo.

Tantriki imajo pravilno izdelano pozicijo odnosa ženske do moškega. Pri Tantrikih ženska ve, s katerim delom se mora predati in podrediti moškemu v tantričnem odnosu in tam pride pod 10% narobe obrnjene pozicije ženske. Več, ko ženska premaga svoje narobe na glavo obrnjene pozicije, bolj se postavi na prav v odnosu do spodnjih svetov. Ohraniti mora ponos svoje ženskosti, kar pomeni, da mora ohraniti svojo prisotnost v spodnjih svetovih. ženska mora ohraniti sebe v spodnjih svetovih. Mora pa razviti moč v srednjem svetu, da se v spodnjih svetovih lahko obrača. Ko sebe v spodnjih svetovih obrne na prav, lahko v povezavi z moškim koristi moč spodnjih svetov. Spodnji svetovi so tisti, ki nam dajo moč: telesno moč, materialno, finančno, premagovanje bolezni, uspeh v življenju.... Vse to je moč v spodnjih svetovih. To se zgodi le takrat, če uspemo biti obrnjeni na prav (posebno ženske) in tudi moški v povezavi z ženskami. Moški v osnovi skozi žensko stopi v spodnje svetove, vendar mu mora ženska omogočiti, da se bo on v spodnjih svetovih skozi njo obrnil na prav. To mu ženska omogoči s tem, da je moškemu podrejena v pozicijah telesno, seksualno in čustveno. Ne sme pa zanikati kot že omenjeno svoje ženske narave in svoje ženstvenosti. Sicer bi tako izstopila iz spodnjih svetov, to pa ne sme narediti. Spodnji svetovi so ustvarjeni od Vrhovnega Boga in so ustvarjeni z namenom, da nastaja trenje med spodnjim, srednjim in zgornjimi svetom. Ves čas poteka kemična reakcija borbe oziroma akcije. Ves čas nastaja akcija med zgornjimi in spodnjimi svetovi, ki se odvija nekje v srednjem svetu. Zgornji svetovi prodirajo v spodnje in tam nastaja trenje navideznega konfliktnega. V resnici ni konfliktno, pač pa je konfliktno, dokler se ne predela do določene stopnje in takrat pride v neko višjo stopnjo. To trenje predstavlja kreativno ustvarjalno akcijo in moč trenja med spodnjimi in zgornjimi dimenzijami, kar omogoča moč uspeha v življenju.

Bivanje duhovno razvitih bitij se odvija v zgornjih svetovih, ki prodirajo s svojo vsebino v spodnje svetove, jih uporabljajo in moči koristijo. Tantriki (ki so bili nekje v Evropi v začetku prejšnjega stoletja), so imeli največje moči v bogastvu, telesni moči in zdravju. ženske pri njih so šle pod 10% narobe obrnjenosti in je zato moški dobil moč skozi žensko, da je potem lahko prodrl v spodnje svetove. Ženske so imele 1000% individualnosti narave svoje ženstvenosti. Tantriki so razumeli pravo zakonitost tantre in so lahko uveljavili pravo moč.

Moški ženski gradijo pozicijo bivanja v zgornjem svetu. ženska sama po sebi ne more svoje pozicije bivanja zgraditi v zgornjem svetu. Če bo moškemu predala svojo vsebino svojega spodnjega sveta, bo spontano lahko skozi svojega moškega vzpostavila dimenzijo bivanja v zgornjem svetu. Tantriki so naredili bivanje za moškega in žensko skoraj do 6. zgornjega sveta. V državah, kjer ženske niso predane moškim, sploh ni materiala, da bi moški lahko gradili navzgor. ženska mora moškemu dati material in to je spodnji svet. Moškemu mora predati material, da bo lahko moški v zgornjem svetu ustvaril pozicijo.

Tista ženska, ki zgubi svojo ponos ženske individualnosti in ženske narave, postane moškemu nezanimiva. Moški namreč rabi žensko, da bo skozi njo lahko osvajal spodnje svetove. Če pa ženska izgubi svojo žensko naravo, postane za moškega povsem nezanimiva, saj nima odprtih kanalov v spodnje svetove. Zato ženska mora ohraniti ponos ženstvenosti in svoje ženske narave. S tem ohrani odprte kanale v spodnje svetove in je tako moškemu zanimiva. To se vse dogaja nagonsko. Moški čuti, da rabi žensko, s katero bo šel lahko v spodnje svetove, saj sam drugače tja ne more iti. Vsak moški želi imeti tako žensko, da bo skozi njo lahko osvajal spodnje svetove.  

Pozicija moški in ženska je kar zapletena in je težko delovati pravilno. Če imamo vero v Vrhovnega Boga, se bomo avtomatsko obrnili na prav. Če verujemo v Boga na sploh, ga prosimo, da nam da znanje, da nam pomaga... Če imamo to iskreno vero v Boga, se bodo ženske avtomatsko obrnile na prav. Če izrazimo res iskreno vero v Vrhovnega Boga, če ponavljamo: "Verujem v Vrhovnega Boga, prosim pomagaj mi. " Če to iskreno naredimo. Če izrazimo absolutna brezpogojno vero v Vrhovnega Boga, bodo ženske 0% narobe obrnjene, če znajo to absolutno narediti.


Če nekdo iskreno veruje v religije, npr. v Svetnika, v Svetega Duha ali Vesoljno Energijo, se tudi lahko obrne na prav. V Vesoljni Energiji je Bog. Samo verovanje v neko Silo, ki predstavlja popolnost, bo ljudi obračala na prav. Pomembno je, da se stvari, ki so obrnjene narobe, obrnejo na prav.

V spodnjih svetovih imajo ljudje breme oziroma kot neko motečo gmoto, ki seva nazaj na njih s težo. To težo ljudje prinesejo od osebne karme, družinske karme, karme naroda.... Iz te vsebine se ljudem pojavljajo v življenju npr. konfliktni odnosi, bolezni... Ta teža se najbolje sčisti na Delavnicah Duhovnega Razvoja.

Človek vidi do zlate dimenzije, ki je še povezana s človeškim svetom. Indigo dimenzija je višje in je naravna barva podzavesti ter predstavlja barvo osebnega angela. Človek ne more vstopiti v indigo barvo, lahko pa se nam pojavi, ko delamo npr. duhovno vajo koncentracije  na plamen sveče. Ko odpremo čelo, se nam vzroki pričnejo intenzivno čistiti. Za načrtni duhovni razvoj je ravno proces čiščenja vzrokov skozi čelo zelo pomembna vrlina.

Osnovna barva Bogov je črna. Je ovoj, da ljudje in bitja ne morejo pogledati skozi. Bogovi v resnici nimajo črne barve. Za črno barvo namreč obstajajo vse barve. Črna barva je le njihov ovoj s katerim ščitijo svojo naravo in ščitijo ostala bitja, da ne bi pogledali notri. Če bi ljudje pogledali notri v Bogove za črno barvo, bi ljudi lahko tudi razneslo, saj bi se jim naenkrat sprožilo preveč vzrokov. Ko bitje pogleda v neko višje bitje, se namreč lahko z njim tudi izenači. Če pogledaš v Boga, se naenkrat sčistiš. Če pa nosiš v sebi še veliko bremena karme, lahko tudi umreš.  


DENARNA BLAGINA

Ljudje običajno z zavestjo z blokado mišljenja zatirajo in zablokirajo procese. Če ne bi bilo razumskih zavor, bi se rezultati hitro naredili. Če imamo do denarne blaginje odprto osebno mišljenje, se nam bo hitro realizirala. Denarna blaginja je osebna zadeva posameznika. Če bi naš razum postavili v nevtralno pozicijo, bi se nam denarna blaginja hitro uredila. Ljudje na zahodu imajo le 18% blokade. Amerika nima prav nič blokade v tej smeri. Socializem in komunizem pa je pri nas deloval na način, da so vsi ljudje revni. Tega sistema v sedanjem času ni več in ne smemo več tako razmišljati, kot smo takrat. Če bi začeli vsi naenkrat sedaj razmišljati, kako ustvariti blaginjo, bi se hitro premaknilo.

Denar ni zlo. Je sveta kreacija, ki deluje kot ideja. Potrebno jo je pravilno definirati, da skozi to idejo kreativno delujemo. Denar je le ideja. Treba jo je zdravo definirati, jo osvojiti in skozi njo ustvarjalno in kreativno delovati. Denar predstavlja velik del človeka. Če človek do denarja nima zdravega odnosa ali zdrave definicije, se čuti manjvreden.

Če vemo, da je denar le ideja, je v naši zavesti napaka in smo ustvarili blokado. Moramo se upati to blokado zrušiti. Denar je ideja in ni nekaj groznega. Hipnotizirani smo, da je denar zlo. Definirati moramo, kako smo ustvarili blokado, kako smo ustvarili steno in jo zrušiti, da se podre in bomo denarno blaginjo upali realizirati. Če npr. na lotu zadenemo 10 milijonov evrov, lahko blaginjo pametno sprejmemo in jo pametno usmerimo, lahko pa po neumnosti tudi vse izgubimo. Osvoboditi se je treba deformacije in razširiti idejo čez vse možnosti, ki so nam v svetu dane.

Ljudje v današnjem svetu mislijo, da so oni tisti, ki vse naredijo v svetu. Vendar človek ni tisti, ki vse naredi. Angelske dimenzije so tiste, ki ustvarjajo. V ljudeh bi se morale nevtralizirati človeške misli in ljudje bi morali biti do višjih vsebin ponižni, tako bi se jim razvilo pravo stanje.

Od nas je odvisno, koliko verujemo v Silo, ki nas obkroža in jo vpijamo v sebe ter usmerjamo v svoje življenje. Treba se je zavedati, da človek ni tisti, ki drži pozicijo življenja, pač pa so to sile okoli nas. Da se povežemo z njimi, naredimo tako, da v sile verujemo, jih ljubimo in v sožitju z njimi ljubimo svoje ženske, moške in vse ljudi. Tako nas sile preplavijo in nas osrečijo.

Človeška rasa je postavljena v srednji svet, ki je umetno ustvarjen in se spreminja. Zgornji in spodnji svet pa se ne spreminjata. Srednji svet je kot laboratorij, v katerega se vsa bitja hodijo rojevati, da se spreminjajo, izpopolnijo in napredujejo v evoluciji. Srednji svet v celoti upravljajo sile iz spodnjega in zgornjega sveta. Iz zgornjih in spodnjih vsebin moramo zgraditi srednji svet. Srednji svet mora obstajati, vendar tako, da je zgrajen iz zgornjega in spodnjega sveta. Srednji svet je kot mašina, ki sama nima pogona. Pogon ji da angelska vsebina. Angelske sile so gradile tudi srednji svet. Razum v ljudeh bi moral biti podrejen zavesti. Usmerjati ga mora namreč naravna vsebina. Zavest pa mora biti podrejena makro sili narave.

VEROVANJE

Ko verujemo npr. kamorkoli... Verovanje je orodje, s katerim nevtraliziramo svoj razum. Verovanje je v resnici igra, da se sam s sabo igraš in nevtraliziraš svoj ego in z zavestjo aktiviraš silo energije ter obvladaš svoje negativne nagone. Ko nevtraliziramo svoj ego in verujemo, ljudje včasih mislijo, da tisti vsebini (v katero verujejo) dodajo vrednost, vendar ni tako. Verovati moramo na pravi način. Vedno moramo ohraniti svoj individualni jaz. V naš individualni jaz ne sme poseči nihče, žal pa to v svetu vsi počnejo in posegajo drug v drugega. Skozi individualni jaz človek doživlja srečo. Slavko Mahne Shyama nam na svojih Programih in Delavnicah Duhovnega Razvoja osvobaja ravno ta del, tako se nam individualni jaz plemeniti. Pravilna vera v Boga zelo pomaga, da se nam individualni jaz krepi in skozi Boga dobiva moč. Včasih partnerji poškodujejo drug drugemu individualni jaz, lahko ga poškodujejo tudi starši. Ljudje tako vnesejo svojo negativno vsebino in človek izgubi zavedanje samega sebe. V takem primeru je primerno, da delamo energetsko pregrado pred npr. družino, strici, brati, starši... Vsi bi morali pomagati, v sebi krepiti in razvijati individualni jaz, saj tako civilizacija raste in napreduje.

O ciljih, ki jih želimo doseči, nikomur ne govorimo, kaj delamo. Sploh, ko smo na Tedenskem Programu, vedno počakajmo vsaj 2 dni. V sebi namreč sprožamo velike vzroke. Če o njih govorimo, s tem spraznimo sebe in jih izpraznimo v svojega sogovornika. S tem pa ga le odzemljimo. S svojim govoričenjem zrušimo človeka poleg sebe in se mu na osnovi tega pojavljajo v življenju težave. Energije ohranjajmo v sebi in o ciljih čim manj govorimo. Pravi rezultati se razvijejo v tišini. Na Tedenskem Programu pri Slavku Mahne Shyama dobimo moči, ki jih v človeškem svetu ni možno razviti. Škoda je, da bi s svojim govorjenjem te moči izgubili v prazno. Rajši počakajmo vsaj 2 dni, tako bomo ohranili v sebi veliko več energije. Naša podzavest je kot goba, ki vase vpije vsebine, jih predela in izrazi na površje. Vase vpije vse, dobre in slabe stvari, ki se šele čez 3 mesece in pol (ali še kasneje) izrazijo na površje. Pustimo času, da lahko na površje izrazi lepe vsebine. Vsak cilj rabi energijo, da se napolni. Treba ga je polniti v tišini, takrat se realizira in materializira. Govoriti moramo na pravi način.

ČLOVEŠKI SVET

Pri Slavku Mahne Shyama se kot bitje preobrazimo. Ko nimamo Tedenskih Programov, pademo nazaj v človeški svet, ki nas postopoma posesa. Ljudje si usodo ustvarjamo sami. Tu deluje zakon karme. Vsak si usodo kreira sam, vse je odvisno od tega, kakšne vzroke imamo v sebi in kako delujemo. Slavko Mahne Shyama usode ne bere, pač pa jo v ljudeh spreminja in gradi. Ko si gradimo usodo, je pomembno, da imamo čisto zavest, čiste misli in čisti duh. Tako si ustvarjamo čisto usodo. Usoda je v resnici relativen pojem. Obstaja le za tiste ljudi, ki imajo zaprto podzavest in so npr. ujeti v programe družinskih korenov. Na Tedenskih programih pri Slavku Mahne Shyama se udeležencem že takoj, (ko vstopijo v dvorano, kjer so aktivirane energije) odpre 0-ta nezavedna dimenzije, ki deluje izpod programa usode (ki deluje na 1. nezavedni dimenziji). Zato lahko tudi vplivamo na usodo, jo spreminjamo in obračamo na prav. Običajno ljudje delujejo le na 5,5 nezavedne dimenzije.

Evolucija človeških zavednih bitij se odvija v tej smeri, da se človeku v neki fazi spontano zgodi prestop na višjo dimenzijo. Prejšnja vsebina človeka se lahko pri tem razkroji. Če se to zgodi, je to velika sreča. Velikokrat se namreč zgodi, da se človek transformira v novo energetsko bitje, prejšnje telo pa še vedno ostane in je moteče. Z molitvijo v Vrhovnega Boga se lahko staro telo razkroji in se dobi moč. Ko človek prestopi v višjo dimenzijo, je v začetku nebogljen. Nova dimenzija pa je vedno večja in čistejša, zato mora človek postati bolj humano in plemenito bitje.

ALKOHOL IN DROGE

Alkohol v ljudeh uničuje življenjsko energijo in je skoraj vedno škodljiv. Primeren je le v primeru, če ima nek človek v sebi veliko natrpanih družinskih vzrokov v zavesti in pri tem mu ravno alkohol lahko pomaga te vzroke sprostiti, če ga kdaj občasno zaužije. Sicer je alkohol  škodljiv. Kdor npr. vsak dan spije 5 piv, v sebi svojega življenjskega vira več nima. Če človek npr. vsake 3 dni spije 2 pivi, bo začel evolucijsko padati, pa čeprav je sicer že dosegel 5. stopnjo (od 7. stopenj). Postopoma bo padal nižje in nižje ter nazadoval. Če pa je nek človek npr. jemal drogo, pa sploh ne more več stopiti v 5. stopnjo. Vstopil bi lahko šele le v tem primeru, če bi se zelo ponižal do duhovnih sil.

V 5. dimenziji je praznina. Ko človek vstopi v 5. dimenzijo, postane širše makro bitje. To makro bitje lahko zgradimo, ko delujemo humano in plemenito. Oblike se tu zgradijo skozi druge ljudi, skozi makroprostor. V 5. dimenziji človek ne sme biti več egoist, sicer bi padel ven iz nje. Potrebno je razviti humano plemenito osebnost. V 5. dimenziji človeka Bogovi in Angeli vidijo. Lahko uporablja duhove, če deluje nesebično in ponižno.

IZOBRAZBA

V človeku obstaja dvojno mišljenje, da se mora intelektualno izobraževati. To, da se človek intelektualno izobražuje, je pomembno. Znanje in izobrazba je v tem svetu osnova, da lahko normalno funkcioniramo, zato je zelo pomembno, da človek to znanje in izobrazbo išče. Zavedati pa se je potrebno, da obstaja tudi drugi del človeka, ki predstavlja njegovo izvirno naravo. Ta del se mora prav tako ohranjati in plemenititi, ker samo s tem delom (kjer smo mi sami) smo lahko v življenju celoviti. Izobrazba je pomembna, saj nam nudi neko orodje, da lahko v tem svetu uspemo. Tako razvijemo znanje, s katerim bomo našli v življenju orientacijo uspeha. Kar predstavlja osebno srečo pa je, da svojo izvirno naravo plemenitimo, jo prečistimo in z njo doživljamo čutenje življenja v sebi in okoli sebe. Ljudje, ki se veliko izobražujejo, ti 2 varianti običajno med seboj pomešajo. Izobraževalni del namreč deluje tako, da v sebe vnesemo neko vsebino, ki ni v skladu z našim naravnim stanjem. Smo bitje, ki je v bistvu ustvarjeno iz večnosti in deluje v večnost preteklosti ter v večnost prihodnosti. Skozi to je vsak od nas edinstveno bitje. V svetu ne obstaja nobenega takšnega bitja, kot smo mi sami. V tej vsebini lastnega bitja imamo veliko bogastvo vsestranskih vrlin sreče in zadovoljstva. To bogastvo ni dobro prikriti in ga zanemariti. Če to naredimo, bomo namreč težko našli srečo bivanja in srečo obstoja. Na drugi strani pa je v tem svetu pomembno, da se naučimo pridobiti izobrazbo, ki kot rečeno deluje kot orodje, ki ga uporabljamo. Podobno so tudi Bogovi tisti, ki jih mi uporabljamo. Uporabljamo njihove moči, njihovo znanje in njihovo veličino. Ravno tako naj bi znanje, ki ga pridobimo, uporabljali sami po svoji volji. Znanju, ki ga pridobimo, moramo biti nadrejeni v vseh oblikah znanja. Ljudje pa se na žalost v tem svetu znanju (ki ga akumulirajo v sebe) podredijo. Tako živijo le vsebino naučenega znanja in ne živijo nič samega sebe. To pomeni, da so ljudje prazni. Človek je lahko v celoti programiran in sploh ne živi svoje narave niti je ne more sprožiti. Intelektualno znanje lahko človek sprejema narobe in tako postane suženj znanja. Karkoli v življenju delamo, ne smemo nikoli dovoliti, da postanemo sužnji vsebin. Ne smemo biti sužnji nagonov (npr. seksualnih, nagonov po hrani, po dihanju...). V sebi ne smemo imeti nagonov, ki nad nami dominirajo. Nad vsemi nagoni moramo biti gospodarji, da so nam vsi nagoni podrejeni. Prav tako nam mora biti tudi znanje (ki ga pridobimo) podrejeno. Če nam je znanje podrejeno, nam bo služilo in bomo vseeno lahko dvignili svojo naravo in v njej živeli srečno. Samo v naši naravi obstaja duša (ki nam da srečo), duh (ki nam da zadovoljstvo in užitke) in zavest (ki nam da gledanje čiste resnice). Tudi telesu ne smemo biti podrejeni. Telo nam mora prav tako služiti, da smo mu mi nadrejeni. Malo kateri človek v Evropskem svetu gleda nase tako, da on ni telo, pač pa je telo le instrument, ki ga uporablja. Ljudje, ki so zrasli na kmetijah imajo veliko več resnice v sebi, kot pa ljudje, ki so zrasli v mestih, saj so se že od malega morali bolj kruto boriti v življenju in delati z okoljem v naravi. Tako imajo ljudje s kmetij veliko več osvojene narave, kot pa jo imajo osvojene mestni ljudje. Človek, ki odrašča med rastlinami, med kamenjem, med vodo (ki teče), vetrom (ki svobodno piha okrog njega), v snegu... V takemu človeku se narava ves čas gradi.

NADZOR NAD TELESOM

Kako dobimo nadzor nad telesom nad 50%? Če opazujemo svoje telo, lahko vidimo, kako telo upravlja nad nami, kar se tiče hrane, kar se tiče seksualnega nagona, kar se tiče strahu pred bolečino, strahu pred mrazom, strahu pred pomanjkanjem dihanja... Če želimo dobiti nadzor nad telesom, nam lahko pri temu zelo pomagajo dihalne vaje, ki predstavljajo kar 75% celotnega telesnega procesa. Na ta način lahko premagamo svoje telo. Zato so v Indijskem sistemu Pranajami ravno dihalne vaje zelo pomembne. Osnovne zadeve, ki predstavljajo telo so: telesna bolečina, mraz, vročina, potrebe po hrani, potrebe po pijači in potrebe po dihanju. To so vsebine, ki jih je potrebno nadvladati. Vse te vsebine spadajo pod posamezne čakre materialnega sveta. Vsaka dimenzija ima svoje čakre. To je eterična dimenzija, eter, ki upravlja materijo. Že skozi obujanje čaker dobimo neko moč, da obvladamo svoje telo. Na drugi strani, da premagamo npr. odvisnost od hrane, tudi zelo pri temu pomaga post. Tako premagamo dominacijo potrebe po hranjenju telesa v nas in razvijamo moč nad telesom. Na ta način premagamo razno razne variante strahu pred telesnimi vzroki (kot so bolečina, pomanjkanje dihanja, pomanjkanje hrane, mraz, vročina...) Ker človek misli, da je telo, ga je strah, če bo njegovo telo bolečinam izpostavljeno in skozi to doživlja strah. Skozi vaje razvijemo zavedanje, vedenje in prepričanje, da smo še kaj drugega kot telo.

Prejšnja generacija ljudi je bila veliko bolj utrjena kot pa je sedanja. Nekateri ljudje so si rane šivali kar sami z iglo. Vstajali so ob zgodnjih urah ob 5. ali 4. uri in so se tako utrdili. Včasih so delali vse na roke in z živalmi. Imeli so večji nadzor nad telesom. Kmet pred 50. leti nazaj je bil 100% utrjen. Če ga primerjamo z nekim dobrim maratoncem, ima ta le 65% utrjenosti v primerjavi s kmetom pred 50 leti. Kmetje v sedanjem času pa imajo utrjenosti le še 20%, če se dodatno ne ukvarjajo še s kakšnim športom.

DIHALNE VAJE

Dihanje v zelo veliki meri vpliva na zdravstveno stanje telesa in na življenjsko energijo, ki se skozi dihanje v telesu prebuja. Kot rečeno ima dihanje v Indijski filozofiji zelo pomembno in zdravilno vlogo v življenju. Če kisik kroži po vseh delih telesa, pomeni, da se kri lepo obnavlja. Kri potrebuje kisik, saj ta namreč ne prodira v vse dele telesa. Tam kjer je pomanjkanje kisika, se lahko razvijejo bolezni. Če aktiviramo kisik, da normalno kroži po telesu in vseh krvnih žilah, pomeni, da kri spira vse naslage, holesterol, strupe in razne viruse. Vse to zgubi moč, če kri skozi telo normalno kroži. Osnova vsega je kisik, ki mora napolniti vse dele telesa in vse telesne celice. Celica diha in rabi kisik, da lahko normalno funkcionira in se obnavlja. Veliko celic ne dobi kisika, zato običajno odmre več celic, kot pa se jih ustvari na novo. Indijci učijo, da se v 21. dneh vse celice v telesu zamenjajo. Starejši kot je človek, več celic odmira, kot pa se jih na novo ustvari. Če pa vse celice napolnimo s kisikom, pomeni, da se lahko to stanje prelevi v plus. Tako odmira manj celic, kot jih odmira sicer in nastaja več novih celic. Dihalne vaje imajo pri tem zelo pomembno vlogo.

JOGIJSKO DIHANJE

Izvajamo ga z ravno hrbtenico. Najprej izdihnemo ves zrak iz trebuha, kjer ga sicer veliko ostaja. Nato skušamo polniti zrak od spodaj navzgor (čez pleksus, čez prsa...) z vdihom in od zgoraj navzdol praznimo z izdihom. Spremljamo proces zraka, ki ga vdihavamo. Celotno telo napolnimo s kisikom, zato to vpliva na vse dele telesa. Tako uskladimo proces zraka, da deluje skozi celotno telo.

V telesu obstaja dihalni center. Je instrument, ki je kolektivno prisoten v celem človeštvu. Ta instrument drži človeško voljo pod nadzorom, da če bo človek nehal dihati, bo umrl. Ta mišljenje "nehal dihati" je v bistvu tisti ritem dihanja, ki ga normalno ves čas dihamo. Če skušamo preusmeriti ritem dihanja in skušamo dihati drugače, nam ta nagonski program dihalnega centra to ne dovoli. Tako se nam takoj prebudi strah, da bomo drugače umrli. To ne drži. Potrebno se je izboriti s tem instrumentom v sebi. Ko premagamo ta nagon in se z njim izborimo, v veliki meri premagamo podrejenost telesu. Z jogijskim dihanjem telo sicer napolnimo s kisikom, ne premagamo pa telesne podrejenosti nagonu dihanja. Da se izborimo z vzrokom podrejenosti telesu, zelo pomaga vaja zadržek zraka.

ZADRŽEK ZRAKA

Lahko se ga izvaja tudi 1 minuto, sicer običajno 10 sekund. Po 3 krat ponovimo vsako vajo zadržka. Dela se z praznimi pljuči in se zapre nosnici, da se ne goljufa. V celoti izdihnemo zrak in nato držimo npr. 10 sekund prazna pljuča. Običajno pride kriza, krči. Telo se bori proti nam in hoče svojo dozo, ker je tako navajeno. Pri izvajanju te vaje ni nobene nevarnosti. Nihče ne umre in vsi se zelo dobro po tem počutijo. Na koncu ima človek lahko občutek kot da je pijan. V sebi čuti neko srečo. Sprostimo se in poglobimo v sebe. Ko delamo zadržek zraka, moramo biti poglobljeni navzdol v trebuh, kjer dobimo moč, da nadvladamo dihalni center. Če nas odzemlji v prsa ali glavo, pomeni, da nas je premagal strah. Če se trudimo biti poglobljeni navzdol v trebuh, bomo veliko lažje obvladali nagon po dihanju. Imamo zravnano hrbtenico in sproščeno telo. Poglobimo se v sebe. Ozavestimo telo od znotraj in se projiciramo v trebuh. Sprostimo trebuh in skušamo v njem držati zavest. Sprostimo celo telo. Najprej naredimo nekaj zavestnih vdihov, da se zavedamo vdiha. Nato ves zrak izdihnemo, zapremo nosnice in štejemo do 10 ter vdihnemo. Ponovno izdihnemo in to ponavljamo.

Dihalne vaje so zelo pomembne, da skozi njih premagamo svoje telo. To nam naredi zelo dobro zavedanje nad telesom in se v telesu aktivira zelo veliko energije. Čeprav telesu kisik odvzamemo, se sproži neka druga energija, ki pogojuje, da dobimo zelo čuteče telo. Tako se nam nagonski programi zmanjšajo. Vse te vsebine se v telesu akumulirajo. Seksualna energija se izniči in se spremeni v življenjsko energijo. Seksualnost se tako čuti v vseh telesnih celicah in ne več le v spolnih organih. Čustvenost se prav tako ne čuti več samo v prsnem predelu, pač pa v vseh telesnih celicah. Telo postane čutno in čuteče, postane subtilno. Človeška zavest se nam prečisti in postane igrivo otroška.

DIHANJE SKOZI NOSNICE

Palec in prstanec damo na nosnice, ostala dva prsta damo na koren nosu. Vajo izvajamo z ravno hrbtenico. Najprej vdihnemo in izdihnemo skozi levo nosnico, spet vdihnemo skozi levo in skozi levo izdihnemo. Nato vdihnemo skozi desno nosnico in izdihnemo skozi desno nosnico, desna vdih, desna izdih. Spet leva vdih, leva izdih... Nato lahko vklopimo tudi vizualizacijo. Z vdihom polnimo levo/desno stran od spodaj navzgor (od levega jajčnika ali levega moda), kot da polnimo steklenico z vodo od spodaj navzgor do čela do leve nosnice. Z izdihom spraznimo energijo navzdol do spodnjega dela trupa. Vaja je zelo pomembna, ker so v nosu živčni končiči, ki lovijo prano. Prana je življenjska energija, ki je osnova življenja v tem svetu. To ni zrak, pač pa se nahaja v zraku. Prana iz nosnih končičev prehaja v srce in je direktna povezava. Srce aktivira celoten krvi obtok, ožilje. Ljudje, ki imajo eno nosnico zaradi obolenja zaprto, imajo običajno na osnovi tega tudi srčno napako. Tudi ta vaja pomaga narediti nadzor nad telesom.

DIHANJE NA HARO

Pri dihanju na haro položimo roki eno na drugo na spodnji del trebuha. Moški ima desno roko spodaj pod levo, ženska pa ravno obratno. Vajo izvajamo tako, da položimo roki druga na drugo na spodnji del trebuha. Najprej v celoti izdihnemo ves zrak iz trebuha. Nato pri vdihu vizualiziramo, kako se nam z vdihom pod rokami polni svetleča življenjska energija v svetlečo kroglo na področju hare. Zrak zadržujemo 5 do 10 sekund in si predstavljamo, da se s svojim umom nahajamo v tej svetleči krogli. Pri izdihu pa si vizualiziramo, kako to svetlobo izdihnemo v celo telo in še nekoliko izven telesa. Lahko pa tudi energijo le aktiviramo v haro in izdihujemo brez vizualizacije. Vajo je primerno izvajamo vsaj 10 minut. Z vajo se lahko tudi zdravimo in sicer izdihujemo akumulirano energijo npr. v posamezni del telesa, katerega želimo pozdraviti. Ko izdihujemo v oboleli organ, lahko naredimo tako, da vizualiziramo, kot da izstrelimo žarek v tisti del telesa, ki ga zdravimo. Kot da v tistem delu telesa eksplodira energija. Kitajci dihanje na haro uporabljajo kot center duha, kot center moči, iz katerega prav tako krepijo telo. Tako dajo moč telesu in duhu ter na ta način povečajo življenjsko energijo. Uporablja se tudi v borbenih sistemih (npr. kung fu, karate...). Budistični menihi vajo prav tako izvajajo, jogiji jo izvajajo kot glavni center hare. S tem premagujejo odvisnost telesa od zemeljskih vzrokov (od bolečin, od mraza, od lakote, hrane, žeje...). Skozi haro v sebe akumulirajo prano. Prana je kot že omenjeno življenjska energija, ki se jo lahko akumulira v telo tudi kot nadomestek hrane. Nekateri ljudje se lahko hranijo le s prano in ne rabijo več jesti hrane. Hara je center, preko katerega se tudi prana lahko aktivira. Ko aktiviramo haro, se pojavljajo razno razni vzroki, ki jih iz podzavesti vlečemo na površje, zato se v začetku lahko pojavljajo razne moteče oblike. To je le prehodna faza, skozi katero se te moteče oblike razkrojijo. Čez čas začutimo v našem življenju na osnovi delanja vaje izredno dobre rezultate.

Z jogo in čakrami z nadzorom nad telesom težko pridemo nad 50%. Sicer če bi jogo s čakrami izvajali vsak dan 1 teden, bi prav tako naredili nadzor nad telesom. Ko si podredimo svoje telo, dobimo občutek, da se ne bojimo več mraza, vročine, telesnih bolečin, biti lačni, biti žejni... Vsak človek kdaj pride v občutek, ko začuti, da obvlada svoje telo. Ko damo telo pod nadzor, nam duh izstopi na površje. Če telo ne damo pod nadzor, tudi duh ne more ven, saj ga telo blokira in smo sužnji telesa. Duh je tako blokiran.

Pranajama je zelo dobro opisana v knjigi Slavka Mahne Shyama: Samorealizacija Popolne Osebnosti. Dihalne vaje pa lahko najdemo tudi v kakšni prav namenski knjigi za pranajamo, kjer obstajajo obsežne razlage vaj.

NATANČNOST

Nekateri ljudje so zelo natančni. Do minute se držijo vsega v dnevu... Ali ti ljudje živijo pravilno? Tak način življenja je preveč razumsko programiran. Narobe je to, če človek funkcionira kot računalnik. Vseeno je potrebno dati prednost občutku nad razumskimi programi. Na drugi strani pa je zelo primerno, da v sebi razvijamo red in disciplino. To imajo še posebej razvito npr. Avstrijci, ki se držijo reda in discipline. Moramo pa se je zavedati, da se je občasno potrebno tudi "odštekati", da se izklopimo in tako pustimo naravi, da pride na površje in se tako osvobodi. Ko razvijamo samodisciplino in nadzor nad samim seboj, moramo paziti, da se ne vodimo z razumskim stanjem, pač pa se vodimo z nivojem zavesti. Ne smemo namreč zatirati narave svojega bitja. Ljudje lahko sicer povsem zatrejo svojo lastno naravo. Tako si vtisnejo časovni program, po katerem se orientirajo. To je narobe in ni prav. Tisti, ki se držijo pod nadzorom preveč razumsko, živijo v svojem življenju le 20% narave. Nekdo drug, ki pa se zna sprostiti in je npr. bolj "odštekan" (gre npr. kdaj v gostilno, se napije, je v družbi, se zabava, prime kakšno natakarico za zadnjico...), tak človek pa gotovo živi svojo naravo tudi čez 50%.

NARAVA IN PRAVILA ŽIVLJENJA

Sama narava deluje vrh 3. stopnje sreče. V kakšnem drugem okolju (kjer narava ni omadeževana s človeškimi vzroki) deluje tudi na 7. stopnji sreče. V času se pravila življenja spreminjajo. Nekaj časa so takšna, nekaj časa drugačna. Kar predstavlja bitje Slavko Mahne Shyama, pa je tista naravna resnica, ki deluje izven časa in se ne spreminja. Zato tudi ne deluje po tistih pravilih, ki obstajajo v trenutni civilizaciji, pač pa spreminja naravne zakonitosti na višjo evolucijo. Tam kjer deluje, naredi stopnjo sreče narave na 7. stopnjo, kot bi delovala narava npr. nekje v džungli, kjer ni človeških vplivov. Ljudje so namreč tisti, ki s svojim razumom naravne zakonitosti rušijo, da zakonitosti delujejo na nižji evolucijski stopnji. Slavko Mahne Shyama prilagodi pravila v civilizaciji (ki so primerna le 4%) na celih 100% primernosti. Človek lahko s pravili (ki jih živi) pride namreč le do 4. stopnje sreče, ostali del pa je zablokiran, saj človek v tej civilizaciji uporablja le določen del možganov. Stil življenja. Ostaja seme, ko se cela družba spremeni na neko višjo evolucijo.

IMPULZ PROSVETLJENJA

Ko je šel Slavko Mahne Shyama v Vrhovnega Boga, so takrat (7 dni zatem) vsi današnji udeleženci njegovih Programov doživeli in začutili nekaj zelo lepega, pa čeprav takrat nekateri na sebi niso delali še nič duhovnega. Šlo je za to, da je ljudem takrat na površje prišla duša in se prosvetlila. Nekateri so začutili, da je ravno ta občutek tisto pravo, da je človek lahko srečen, svoboden in da lahko živijo srečno. Od takrat naprej je udeležence Programov ves čas ta impulz prosvetljenja vodil in so zato tudi prišli v komunikacijo s Slavkom Mahne Shyama. Skozi njega se razvijajo in iščejo naprej samega sebe. Čez čas je tisti občutek prosvetljenja namreč ugasnil in ko so nekateri ljudje začeli delati na sebi, so občutili, da morajo spreobrniti celo konstrukcijo svojega bitja, če želijo svojo naravo živeti v celoti. Pri Slavku Mahne Shyama nam je dano, da lahko sebe razvijamo in svojo naravo živimo v celoti.

Razvoj naše duševnosti je potekal skozi seksualne procese, čustvene procese, zavestne procese (samonadzor in disciplina). Kaj sledi naprej? Človek se mora sam pri sebi individualizirati v vseh oblikah energij in osebnosti. Ko doseže to individualizacijo, takrat naj bi šele iskal harmonijo sožitja s soljudmi v sedanjem svetu. Če iščemo komunikacijo sožitja z zunanjim svetom v stanju osebnega kaosa, običajno vzpostavljamo sožitje z ljudmi, ki so sami v kaosu. V tem primeru svoj kaos prenašamo na druge ljudi. Velikokrat lahko mislimo oziroma smatramo, da so drugi ljudje nosilci tega kaosa, v resnici pa smo lahko prav mi sami v druge ljudi kaos vložili.

Civilizacija je kvalitetna in uspešna takrat, ko sistem (v katerem narod živi) omogoča, da se ljudje osamosvojijo kot osebnosti. Naš pretekli komunistični sistem ni omogočal, da bi se ljudje lahko kot osebnosti osamosvojili. Človek se kot osebnost individualizira šele takrat, ko ima možnost svobodne izbire. Če v ljudeh ni prisotne svobodne izbire, bo v njih v vsakem primeru ostalo ogromno neizživetih in nepredelanih vzrokov, kar avtomatsko pomeni neindividualnost. Človek mora imeti na izbiro, da lahko dela tisto, kar se njemu zdi, da je za njegovo življenje najbolj ustrezno. Imeti mora možnost svoj naboj (ki ga nosi v sebi), izživeti, če tako čuti. Naboj je lahko seksualni, čustveni, zavestni... Človeku bi morala družba, okolica in sistem omogočiti naboj izživeti, če ima posameznik to željo. Pomembno pri sistemu je, da lahko človek odloči sam po svoji izbiri. Ljudje v komunističnem sistemu nosijo v sebi ogromne količine neizživetih vzrokov. To se običajno začuti šele takrat, ko tak človek pride v nek drugi sistem, ki pa dejansko omogoča, da se lahko živi še nekaj drugega. Ljudje šele v drugem sistemu vidijo, kakšne zaloge neizkoriščenih in neizživetih vsebin nosijo v sebi. Tako lahko razvijejo veliko več osebnostnih lastnosti, kot pa jim je prejšnji sistem omogočal. Slavko Mahne Shyama svojim udeležencem Programov in Delavnic nudi veliko vsebin, ki se jim prebudijo. Pri tem je pomembno, da sebe v tej smeri čim manj blokiramo.

PROCESI NA POTOVANJIH V TUJINI

Ko človek potuje po svetu, obstaja v vsakem novem okolju nek drugi način mišljenja in delovanja drugih energij. Ljudem se na potovanjih sprožajo neke druge vsebine. Slavko Mahne Shyama je prebujen in ozaveščen. Skozi njegove Programe se ljudem blokirane vsebine sprožajo, vendar zaradi načel v katerih ljudje običajno odraščajo, sami ne dovolijo, da bi te vsebine lahko prišle na površje. Ko pa gre človek (sploh če je duhovno odprt in prebujen) na neko drugo celino ali okolje, kjer pa družba te vsebine živi, človeku njegove zablokirane vsebine udarijo na površje. V tujini lahko začutimo in globoko v sebi najdemo  temelj. Ko se vračamo nazaj v domovino, lahko v sebi občutimo npr. ogromne količine seksualne energije. Razlog za to je v tem, da je v Evropi seksualnega potenciala na voljo le 19-20%, za primerjavo npr. v Afriki, pa ga je na voljo kar 10.000%. Podobno je tudi čustvenega vira v Evropi le 24%, kar ga je v Afriki 10.000%. Taka razlika v odstotkih energij je zato, ker koreni Evropejcev v osnovi izhajajo iz Afrike, (npr. tudi koreni Američanov so v Evropi, Kitajci imajo koren v Aziji, Črnci imajo koren v Afriki...). Vsebina življenjskega vira seksualne in čustvene energije so osnovne življenjske vsebine in predstavljajo osnovni del življenja. V Afriki je nedvomno tega vira ogromno in to je tisti vir, ki je bil prvotno postavljen kot vir življenja (seksualni in čustveni vir). Če pogledamo zgodovino Evrope, je bilo v njej veliko religij, ki so onemogočale, da bi se seksualna vsebina sploh lahko razvijala. Prav tako so obstajali različni sistemi, ki so onemogočali, da bi človek v sebi lahko sprožil tisti naravni vir, ki je bil dan od Boga v stvarstvu človeka. Ljudem, ki živijo v Evropi (vzhodni in zahodni), je bilo skozi preteklost Evrope dano, da lahko živijo sebe v majhnem odstotku življenjskega vira. Za razliko v Afriki pa je tega vira kar 96% (če gledamo na vir kot celoto). Ljudje, ki podzavesti nimajo odprte, običajno v tujini ne zaznajo energij makrookolja. Udeležencem Programov pa se odpirajo vse dimenzije podzavesti in ravno v podzavestnih dimenzijah neke celine (npr. Afrike), je tisti ogromni vir potenciala. Afrika se v sedanjem času prilagaja stilu življenja Evrope in Amerike, vendar vprašanje je, koliko je ta stil sploh primeren za njih. Če bi Afrika skozi potencial vira (ki ga ima), vzpostavila neki svojstven stil življenja civilizacije, bi funkcionirali povsem drugače, kot pa funkcionirajo sedaj, ko skušajo slediti Evropi in Ameriki.

RAZVOJ MOČI IN PODROČJE MAGIJE

Ko gremo z vsebino duhovne prebujenosti (ki jo nosimo v sebi) v neko celino, lahko dejansko tam vplivamo na makro vzroke. Lahko delujemo npr. na vreme in ga spreminjamo. Če poskušamo npr. v Sloveniji vreme spreminjati, večina sprva vržemo na površje svoje vzroke in smo lahko nekaj časa zato tudi v krizi. Z vsebino, ki jo nosimo v sebi, lahko prav vsak udeleženec Programov čisti vreme. Vsebina se nahaja v 1. in 0. nezavedni dimenziji, iz katere moramo črpati moč. Med rezultatom, ki ga želimo na nebu narediti in med to dimenzijo, iz katere moramo sprožiti moč, se nahajamo mi, s svojim še neurejenim kaosom. Da dosežemo realen rezultat, moramo iz 1. in 0. nezavedne dimenzije vse do 7. nadzavedne dimenzije sčistiti vzroke svojega kaosa. Tega kaosa je lahko še ogromno. Vendar če v sebi čutimo, da lahko sprožimo moč (katera nam je dana v podzavesti), bomo rezultat lahko dosegli, saj ta kanal moči v sebi čistimo in ga krepimo. Sposobnost uporabe moči lahko razvijamo tudi tako, da se trudimo npr. čistiti vreme vsak dan. Tako bomo iz sebe navzven metali kaos in slej ko prej se ga bomo osvobodili. Nekateri ljudje lahko pri tem hitro odnehajo in obupajo, saj se skozi osvobajanje kaosa počutijo obremenjene. Nekateri vztrajni pa lahko razvijejo moč in se osvobodijo kaosa v sebi ter bodo lahko spreminjali vreme. Včasih lahko usmerimo tudi samo misel in že se lahko naredi rezultat. Usmeriti je treba tisto misel ali željo, za katero vemo, da se zavestno nič ne trudimo, saj ta prej naredi rezultat. Če se namreč zavestno mučimo, običajno sprožamo svoj razum in lahko naredimo kaos. Bolje je, da naredimo koncentracijo z vero in željo in lahko tako delujemo mimo blokade kaosa, ki ga še nosimo v sebi. Iskrena želja in vera v cilj naredi veliko več kot pa zavestni napor.

Ta del predstavlja fazo moči. Razvoj gre v tej smeri, da se prvo seksualno osvobodimo, nato se čustveno uredimo in stabiliziramo, zatem uredimo miselni kaos in lahko uporabljamo moč. Miselni kaos je namreč tisti, ki moč onemogoča. Ko pa uredimo misli in osvojimo mentalni svet, lahko vstopimo v kavzalni svet, ki ima že moč nad naravo in vzroki življenja.

Zakaj se moč sploh uporablja? Ko uredimo svoje misli in stabiliziramo svojo duševnost, dobimo moč, da lahko usmerjamo duhove. Duhovi so prisotni povsod v naravi in povsod okoli nas. Duhovi delajo vse. Če uredimo sebe, lahko uporabljamo duhove. Ko uredimo sebe in svoje misli, moramo priti v Adjna čakro in tam narediti bistrino zavesti, s katero duhove upravljamo in usmerjamo. Tako duhovi delajo za nas. Obstajajo dobri in slabi duhovi. Vsi morajo delati za nas. Ti duhovi delujejo, tudi ko delamo kaj fizičnega. Lahko uporabljajo naše telo, vendar mi lahko dejansko sploh ne vemo, da delajo. Lahko imamo občutek, da uživamo v nekem svojem duhovnem občutku. Duhovi dajo telesu popolno moč, da se nič ne utrudi. Telo dela z lahkoto in mi imamo občutek užitka. Duhovi imajo vso moč in naredijo vse. Preobrazijo telo in dajo telesu moč. Če znamo duhove uporabiti, lahko v življenju spremenimo absolutno vse.

SPODNJA SILA

Pod katero dimenzijo spada kontrola svoje svobodne volje, kam jo usmerjamo in kam jo dajemo? Eno je, da sebe razumsko blokiramo in si postavimo načela. Tako se nam zdi, da imamo svoje življenje po svoji volji pod nadzorom. Drugo pa je, da v sebi naredimo stanje, da dovolimo, da se stvari dogajajo, tako kot se dogajajo. V te stvari vložimo moč, brez da bi samo vložili svoja načela,(tako kot mislimo, da mora biti). V tem primeru pustimo, da se stvari v življenju odvijajo tako, kot se dogajajo po sami usodi. Imamo moč volje, skozi katero se nam življenje odvija nam v prid, če imamo moč volje, da upravljamo duhove in naravo. Ne bo se nam vedno dogajalo tako, kot razumsko mislimo, da se mora dogajati in tudi ni prav, da se dogaja, tako kot razumsko mislimo. V tem primeru bi namreč stagnirali zaradi svojih razumskih pravil in bi z njimi blokirali življenjske izkušnje. Če pustimo, da se stvari odvijajo same, razvijemo moč, da se dogaja življenje nam v prid in karkoli se dogaja, se dogaja povsem pravilno. Spodaj so Sile, ki so nevtralne in so lahko absolutno rušilne ali pa absolutno kreativne. Sile spodaj nimajo usmeritve, da bi delale po svoji pameti. Sprogramirane so iz preteklih dejanj ljudi, kar je karma. Skozi pretekla dejanja se v sedanjosti na površju sproža rezultat teh Sil, ki so spodaj. To je tudi zakon karme. Instrumenti Slavka Mahne Shyama pomagajo, da se te Sile spodaj na površje ne izrazijo v moteči rušilni vsebini. Včasih pa se lahko na površje sprožijo tudi kakšni negativni programi in naredijo določene rušilne rezultate. To pomeni, da so enkrat v preteklosti ljudje na tistem področju vložili v to spodnjo Silo negativni program (lahko zaradi sovraštva ali npr. vojn...) in se mora ta program odmašiti kot zamašek, da lahko pride na površje in se osvobodi. Kadar imamo Delavnico Duhovnega Razvoja, se običajno po svetu dogajajo potresi, poplave ali orkani. Takrat se namreč zamaški v svetu odmašijo. Spodnja Sila se tako čisti vzrokov nevtralno in neomadeževano. Spodnja Sila ni nikoli zlobna, lahko pa so v njej negativni programi, ki so jih kdaj v preteklosti vanjo vložili ljudje. Ti programi se vedno kdaj kasneje izrazijo na površje. To velja tako za posameznika kot za kolektivno skupnost narodov. Če smo kdaj v preteklosti delovali negativno ali je tako delovala naša družina, lahko v sebi nosimo ta negativni program, ki lahko pride kdaj na površje in nam povzroča težave. Če pa imamo, skrbimo (negujemo, spiramo...) in spoštujemo instrumente (plošče...) Slavka Mahne Shyama, že sami Instrumenti nase vzamejo od 80-100% negativnih programov, ki se tudi skozi njih predelajo. Če pa Instrumentov ne spoštujemo, za nas ne delajo.

Verovanje tudi v veliki meri pomaga, da se vzroki rušilnih vsebin v manj rušilni vsebini izrazijo na površje. Lahko je tudi krščansko verovanje, islam , budizem, vudu... Vsak, ki veruje v plemenito Silo in jo na površju časti ter je s to Silo v sožitju, se verovanje avtomatsko izraža v spodnje tokove Sile življenja, kar pomaga, da se vzroki ne izrazijo v tako rušilni obliki, čeprav imajo v sebi lahko program, da bi sicer se.  

Ljudje grejo običajno v načrtni duhovni razvoj z mišljenjem, da se bodo razvili na način, da bodo vse obvladali in nad vsem dominirali. V resnici pa prava moč ni v tisti smeri, da človek dominira, pač pa, da se išče sožitje. Kdor dominira, deluje le na astralu. Če neko bitje dominira, postane osamljeno. Potrebno je razviti nek drugi del, kjer obstaja sožitje ljubezni. Tu ne gre za iluzorno ljubezen, pač pa da sebe razširimo skozi druga bitja v prijetnem stanju sožitja. Ko se spopadamo sami s sabo, je potrebno ogromno napora, da se nam samozavest osvobodi od naših vzrokov (prirojenih ali od okolja). Ko se zavest osvobaja, jo je potrebno imeti pod nadzorom.

Človeštvo upravlja Angel, ki deluje iz 4. angelske dimenzije in deluje skozi nezavedni del človeštva. Angel je inteligentno razumno bitje in je razširjeno skozi človeška bitja. Kdor se pošteno trudi v življenju ( npr. skrbi za družino in ljudi), ta avtomatsko koristi zaščito Angela. Človek, ki se trudi razvijati pozitivne odnose (družinske, sosedske, ljudi celine, ljudi človeštva...), Angel reagira na tako bitje, ki deluje v tej smeri. Če se človek trudi razvijati humano smer sožitja z ljudmi, se v človeka tako vlije sreča. Bolj ko človek tako deluje, višje se dviga. Angel je resnično inteligentno bitje in nosi v sebi vse kar je zmožen nuditi. Vsa znanost črpa vir navdiha iz vsebine tega Angela. Angel se je odprl že pred 25.000 leti. Takrat je bila 3. angelska dimenzija. Sedaj ob prehodu tisočletja so se odprle tudi zgornje čakre istega Angela.

Naša civilizacija bo postopoma razpadla in začela se bo graditi nova povezava in nova vrednost. Pravi rezultati v človeštvu se bodo pojavili šele leta 2035 in leta 2070, ko bo tudi novo stanje znanja. Leta 2022 se bo odprl 3. duhovni planet in bo aktiviral svojo moč do leta 2025. Le 30% ljudi bo takrat v sebi imelo vrednost, da bodo lahko prestopili v novo vrednost. Šele ko se naredi nova selekcija, bo Angel tudi v človeštvu aktiviral 4. angelsko čakro. V sedanjem času v človeštvu namreč še vedno deluje 3. angelska čakra. Angela lahko uporabijo tisti, ki ga znajo uporabiti. Angel ščiti ljudi pred osebnim kaosom. Če ljudje Angelu nasprotujejo, prihaja do kaosa, težkih vsebin, ...

Človek ne more iti višje od 5. angelske čakre. Na Delavnici Duhovnega Razvoja (ki jo vodi Slavko Mahne Shyama), se udeležencem aktivira 5. angelska čakra in deluje drugače kot pri Angelu. Preko Angela ne gre višje od 4. angelske čakre. V vsakem udeležencu se na Delavnici vedno razvije novo bitje do 4. angelske čakre. Gre za duhovno bitje, ki je ves čas z nami, čeprav se ga ljudje običajno ne zavedajo. Višja bitja so nevtralno neosebna in nikoli ne delujejo na silo. Kdor sam sebe vrže ven iz duhovnega bitja, oziroma pade iz sebe, lahko pade v kaos. V kaos lahko padejo tudi ljudje, ki se v življenju predajajo malodušju in pustijo, da jih kaos obvlada.

Samodisciplina se človeku razvija tudi skozi delo, skozi službo, skozi to, da npr. dela red doma (pospravlja...). Če hoče človek razviti psihične moči, dela meditacijo in tako disciplinira svoj um, ga osvobodi misli in nagonov, najde samega sebe v sebi in tako ni več izgubljen navzven. Izobraževalni sistemi tudi povzročijo, da skozi njih pademo sami iz sebe v sam sistem. Študij lahko ogrozi življenjsko izobrazbo. Treba se je zavedati, da je v življenju glavna izobrazba življenjska in moramo paziti, da ne dominira študijska izobrazba. Ko človek umre, običajno tudi vidi, kako ima v sebi kletko svojih podatkov. Kdor pa teži k harmoniji s človeštvom, bo po smrti stopil v komunikacijo s celim človeštvom in Angelom.

Kdor hoče skozi svoje telo razviti moč, mora disciplinirati zavest in spraviti pod nadzor svoje človeške misli in občutke, ki divjajo kot podivjani konj. Misli je potrebno zbrano opazovati, da izgubijo moč divjanja, tako človek začuti, da se je zmožen upravljati. Ljudje so običajno obsedeni z divjanjem misli. Tudi nekateri ljudje, ki se že dolgo ukvarjajo z načrtnim duhovnim razvojem, imajo lahko le nekaj odstotkov svojih misli obvladanih. Običajno se ljudje zavedajo le svojih misli, nič pa ne čutijo samega sebe. Slavni izrek "Mislim, torej sem" v resnici ne drži. Šele ko človek namreč preneha misliti, takrat postane sam svoj.

Misli so skreirane skozi preteklost življenja. Znotraj v mislih so starši, filmski zvezdniki, sošolci, prijatelji, profesorji (ki so npr. nad nami dominirali in lahko še vedno dominirajo). V sebi imamo polno misli ("balončkov"), kamor je naša zavest notri ujeta in znotraj se nahaja tudi program življenjskih dogodkov. Če greš v meditacijo, se iz "balončka" vsebina prelije v centralno zavest in tako je "balončkov" vedno manj. Dokler nisi nad 55% v svoji centralni zavesti, si še vedno podrejen. Duhovna vaja mirnega sedenja pomaga pri osvobajanju misli. Vendar, če v mirnem sedenju fantaziraš in se ne potrudiš, svojih misli ne sčistiš prav nič. Vaja mirnega sedenja iz podzavesti potiska kaos ven. Takrat ne smeš dovoliti, da te misel obsede. Misel opazuješ, jo gledaš na način: "Jaz sem jaz, nisem misel...". Rezultat bomo dosegli le, če bomo vložili napor, da misli oddvojimo od svojega zavedanja. Nenadzorovane misli so naš sovražnik. S sovražnikom se je potrebno spopasti in se je potrebno z njim boriti. V sebi imamo moč volje, da se spopademo s sovražnikom. Moč volje in pozitivna zbranost zavesti je zelo pomembna. Tudi v realnem življenju se ne smemo kaosu prepustiti. Potrebno se je boriti s sovražnimi vsebinami svojega kaosa. Kdor ima v sebi drugo bitje, ki ga je dobil vase na Delavnici Duhovnega Razvoja, tistemu pride v pomoč tudi Angel iz 5. angelske dimenzije. Če se v življenju sami potrudimo 35%, bo tudi nadbitje priložilo, da bo 100% rezultatov. Živimo v sožitju z nadbitjem.

Zelo pomembno je, da se spopademo s svojimi miselnimi vsebinami, saj je v njih gora kaosa, ki puhti iz njih. Dolga borba je, da se osvobodimo svojih miselnih vsebin. Malo kdo je, ki bi imel voljo, da se resnično osvobodi v globino svojega bitja. Na Delavnici Duhovnega Razvoja se vedno prebudi vsebina, ki nas ščiti. Če hočeš nekoga razviti, moraš biti totalni ego diktator. Ljudje bi morali iti skozi bolečine. Skozi telesne bolečine bi se razvili, saj bi se ljudem razkrojil njihov telesni ego in ravno to pogojuje tisti pravi rezultat. Na primer borilna veščina Kung Fu na Kitajskem deluje podobno. Redki posamezniki, ki dajo sebe in grejo skozi telesne bolečine, naredijo v sebi tak velik napredek. Ljudje imajo namreč v sebi malodušne vzroke in miselne nagone družinskega korena. V totalnem duhovnem sistemu bi se ljudem naredila preobrazba, ki pa se je v Evropi ne more narediti. Pri Šamanih so npr. otroke dali v temno luknjo in so bili ti znotraj v tišini do 16 leta. Šele po 16. letu so jih pričeli učiti magije in duhovnih sistemov. Evropski sistem pa ne dovoli krutih sistemov.  Če se želi človek osvoboditi na način, da bi šel skozi telesne bolečine, ali pri tem drži, da ženske ne rabijo iti skozi tak strog sistem? Do neke stopnje se spoli ločujejo. Ko pa moški in ženska izstopita iz astrala, se v totalnem sistemu vzgaja tako moške kot ženske na isti način. Napredek, ki se v človeku skozi tak strogi sistem (diktature) razvije, človeku ostane za vse reinkarnacije naprej. Če je npr. nek človek, ki se ne ukvarja z načrtnim duhovnim razvojem, v življenju veliko pretrpel, bi si mislili, da je lahko v sebi tak človek naredil tisti globlji premik. Vendar ljudem se običajno skozi življenjsko trpljenje žal razvije toliko sovraštva, da se zaradi tega odzemljijo in tistega napredka ne naredijo.

Če želimo samodisciplinirati misli, si lahko pomagamo še na en način. Lahko si izberemo besedo, ki jo ves čas ponavljamo in se nanjo vežejo miselni vzorci. Beseda, ki jo ponavljamo, nase veže miselne vsebine, ki se skozi to razkrajajo. Lahko si izberemo Božanstvo, preroka, vrline...  Miselne vsebine so bile namreč ljudem vtisnjene npr. skozi vsiljene vzroke vzgoje. V družini je lahko prisoten negativni iluzorni vzorec ego vsebin npr. občudovanja staršev ali npr. občudovanje starejšega brata. V vzorec običajno hitreje padejo ženske, saj so bolj subtilna bitja in take vzorce bolj držijo v sebi. Za razliko moški (kot ogenj) običajno v sebi lažje sčistijo vzorce iluzornega občudovanja. Da se osvobodimo teh raznoraznih neprimernih miselnih vzorcev, se kot omenjeno lahko odločimo, da si izberemo in zavestno ponavljamo ime Boga ali Boginje. Za ženske je bolj primerno, da si izberejo in ponavljajo ime neke Boginje,  saj je kolektivno v tem prisotna moč. Skozi ponavljanje imena Boginje, bo ženska iz sebe ven vrgla neprimerne vzorce, ki jih nosi v sebi. Ime se lahko ponavlja poljubno npr. 5 minut zvečer pred spanjem in 5 minut zjutraj po spanju ter še kdaj čez dan. To lahko uporabimo kot orožje. To je veliko lažje, kot pa bi delali meditacijo kontrole misli. Tudi Molitev Verovanja človeku razvije moč in mu lahko zelo zmanjša vsebino vzorcev. Tako zgradimo vsebino energije in zgradimo našo zavest.

SUGESTIJI ZA HRANO

Če pred uživanjem hrane ponavljamo določene sugestije, se v nas avtomatsko sčistijo vsebine, ki nas sicer zasužnjijo. Sugestiji za hrano, kateri si lahko po 3 krat ponavljamo: " HVALA VSESPOLOŠNIM SILAM ŽIVLJENJA ZA HRANO KATERO JEMO. HVALA ANGELOM SOŽITJA ZA NAŠE SOŽITJE PRI UŽIVANJU HRANE." Pri tem je pomembno, da ohranjamo vero v duhovne sile, ki se skozi sugestiji izražajo. Če smo kje v situaciji in sugestiji ne moremo izreči na glas, si jih lahko ponovimo tudi v mislih.

Evolucijska stopnja hrane pomeni, koliko nezdrave hrane uživamo in koliko smo še od nje odvisni. Hrana, ki jo uživamo lahko deluje od najnižje stopnje do višjih stopenj. Lahko deluje na nivoju materije, astrala, mentala, kavzala... Ljudje običajno nimajo zgrajene evolucijske stopnje hrane višje od materije. Ta nivo življenja, pa je zelo pomemben. Ravno to nam namreč pogojuje, koliko smo vitalni, koliko smo zdravi, kakšno energijo imamo v sebi. Za primer: hrana, ki jo energetsko prečisti Slavko Mahne Shyama in jo uživamo v dvorani Delavnice Duhovnega Razvoja, deluje celo na kavzalu. Hrana, ki jo gremo med Delavnico pojesti v Pub Legende, zaradi koncentracij energij prav tako deluje visoko in sicer na 4. mentalni dimenziji.

Hrana, ki jo uživamo, zelo vpliva na telo in telesne celice. V splošnem človeka uživanje mesa energetsko zbije na temelj materije, ribe in perutnina človeka zbije sredi astrala, živalski produkti pa vrh astrala. Če bi človek užival hrano, ki ni živalskega izvora (veganska hrana), bi dobil v svoje telo hrano, ki deluje na zgornjem delu mentala. To je zelo pozitivno, saj človek tako v svoje telesne celice, dobi mentalne vsebine in bo na osnovi tega deloval veliko bolj vitalno ter se bodo energije življenja skozi njega lažje pretakale.

Kakšno hrano uživamo v življenju, je zelo pomembno. V telesu namreč obstaja instrument, ki omogoča, da se telo lahko hrani z energijo. Če uživamo meso in živalske produkte, se ta instrument zablokira in ne deluje več. Če bi človek pričel uživati hrano, ki ne vsebuje živalskih vsebin, bi ta instrument (ki se v telesu nahaja) v 2 do 3 mesecih popolnoma oživel. Instrument obstaja na področju hare in se širi. Če človek uživa  hrano, ki ne vsebuje živalskih vsebin, postane izredno telesno močan in vzdržljiv. Instrument, ki omogoča, da se telo lahko hrani z energijo, je v človeštvu zatrt.
Če uživamo živalske produkte, hrana ne seže višje od astrala. Živalski produkti namreč ne sežejo višje od 7. astralne čakre. To velja tako za jajca, mleko, med... Nič od tega ne seže višje od astrala. Hrana, ki vsebuje živalske vsebine, človeško telo vleče na živalsko dimenzijo. Človek pa je v izvirnem bitju višje bitje in mu je omogočeno, da živi vsebine, ki so višje, kot pa jih živijo živali. Človek nima omejitev, razen, če si jih skreira sam.

Nobena rastlina ne blokira naravnih procesov. Kako pa je s čebulo? Čebula sicer človeka v energijah zbije dol v težke dimenzije, ne zbije pa naravnih procesov, ki omogočajo skozi človeka pretakanje življenjske energije. Uživanje medu, ki je živalski produkt, v človeku kar 75% naravnih procesov zbije, čebula pa jih ne zbije prav nič.

Na hrano zelo vpliva, na kakšen način jo skuhamo ali pogrejemo. Za primer: mikrovalovna pečica v hrani zbije hranljivost. Že po eni minuti pogreta hrana v mikrovalovni pečici ohrani le še 32% hranljivosti. Indukcijska plošča je prav tako zanič (deluje namreč podobno kot mikrovalovna pečica), saj hrani kar v 85% uniči vsebino hranljivosti. Če je hrana pripravljena na navadni električni plošči, ostane v hrani še vedno 85% hranljivosti. Najboljše od vsega pa je kuhanje na plin, saj hrana v tem primeru ohrani celih 100% hranljivosti. Pri kuhanju je še primerno paziti, da hrane ne prekuhamo povsem, saj če jo povsem prekuhamo, se hranljivost v hrani ravno tako zmanjša za polovico.

Gensko spremenjena hrana ima v sebi le 5% hranljivosti, zato je ni primerno uživati. Tudi pri sadju je potrebno paziti, da ni škropljeno s pesticidi, saj ti hranljivost sadja namreč zbijejo le na 20%, kar ima sicer neškropljeno sadje 100% hranljivosti.

Tudi voda ima različno stopnjo hranljivosti. Odvisno je, kje se geografsko nahajamo. Če pa imamo v stanovanju položeno ploščo Izvir življenja in jo pridno spiramo, vpliva tudi na vodo in v njej ustvarja hranljivost.

Na Tedenskem Programu pri Slavku Mahne Shyama se udeležencem hranljive snovi v telesu dvignejo na višjo stopnjo. Tako imamo ob koncu Tedenskega Programa vsi v sebi  energetsko hranljive snovi na mentalni dimenziji. Če tisti večer po Tedenskem Programu, ko pridemo domov, ne jemo več, nam lahko program hranljivih snovi v nas deluje tudi 3 do 4 dni. Ponoči se namreč v spanju odvijajo pomembni procesi in če v splošnem jemo po 18 uri, so ti procesi moteni.

Če imamo v spalnici postavljeno ploščo Izvir Življenja in jo pred spanjem speremo, nam bo (kljub temu, da smo se morda kdaj ob kakšni priložnosti pred spanjem nabasali s hrano) v nas držala kar 70% pravilnega programa.

Če zjutraj najprej spijemo kozarec vode in zajtrkujemo šele čez 2 uri, pa bomo (tudi če bomo čez dan uživali nerastlinsko hrano) v sebi lahko ohranili visoko stanje hranljivih snovi.

LJUBEZEN

Ljubezen je v življenju zelo pomembna. Čeprav je nekdo v življenju lahko "uspešen", nima pa prebujene ljubezni, ima v sebi lahko občutek, da vse skupaj nima smisla in je tak človek v sebi lahko zelo osamljen. Ko tak človek (ki ljubezni v sebi ne goji) pride v družbo med ljudi, je lahko ljudem moteč. Če v življenjske vrline vključimo sugestijo ljubezni, pa postane celo življenje smiselno. Ko v sebi gradimo vrlino nesebične ljubezni, pričnemo ljubezen dihati s celim človeštvom in vsi ljudje želijo biti z nami. Nesebično ljubezen v sebi se splača graditi, saj bomo tako v sebi ves čas polni lepe ljubezni in jo bomo lahko dihali s človeštvom.

Človek je lahko odrasel v družini, kjer ljubezni ni bilo. Taki ljudje po ljubezni običajno zelo hrepenijo. Ko pridejo v družbo, se z ljubeznijo drugih ljudi sicer lahko nahranijo, v sebi pa imajo prikrito moreče stanje samote, kot bi bili zaprti v nek "oklep". Ljubezni z okolico ne morejo dihati in jih to duši. Če zna človek dihati ljubezen, zaživi in jo diha z vsem okoljem. Tak človek ljudi in stvari izpolni z vsebino ljubezni in je ves čas v gibanju. Če ljubezni ni, se gibanje namreč ustavi. Humanisti prave ljubezni sami v sebi v resnici nimajo, pač pa imajo v sebi le iluzorno ljubezen. Tudi večina znanih slavnih osebnosti (ki sicer javno govorijo o ljubezni) ima ljubezen v sebi odzemljeno. Prava ljubezen ni prav nič "sluzasta". Prava ljubezen je kot oprijemljiva masa in ima težo stabilnosti. V sebi nosi samozavest ter pravo individualnost. Človek, ki je izpolnjen s pravo ljubeznijo, je povsod zaželen in poleg njega želijo biti vsi ljudje, saj jih to izpolnjuje.  

Družinski koren tudi vpliva na človeka. Lahko da v družini 10 generacij ni bilo ljubezni. Če le eden od staršev v svojem družinskem korenu ljubezni ni imel, mora človek  popraviti za nazaj kar 25% celotnega korena. Npr. lahko da v družinskem korenu 600 let ni bilo ljubezni, tako je potrebno vse to prečistiti za nazaj.

Otroci se v sedanjem času rojevajo iz 1. in 2. nezavedne dimenzije. Človek lahko v družinskem korenu naredi madež, če v življenju deluje negativno. V končni fazi štejejo le osebna dejanja. Če nekdo po svoji volji v določeno osebo ali ljudi vlaga sovraštvo, se to šteje potomcem kot strup, ki razjeda celo bitje in telesne celice. Madež, ki ga tak človek naredi, lahko nosijo potomci v sebi še 600 let kasneje. Če nas v življenju nekdo prizidane, se to zgodi zato, ker nosimo v sebi vzrok. Če bomo skozi sebe ta vzrok pretrpeli, se ga bomo v sebi osvobodili. Če pa želimo sovražiti in se ljudem maščevati, bomo naredili greh, ki se potem zapiše v družinski koren in vpliva na potomce še 600 let kasneje. Nekateri ljudje so v svetu uporabljali tudi črno magijo, da so se določenim ljudem na ta način maščevali. Tisti človek, ki je izvajal črno magijo si je naredil kar 1000% greha in tako naredil madež svojemu družinskemu korenu. Tisti človek, ki pa je bil zaradi črne magije prizadet, ga je urok črne magije prizadel 49%. Črni magi so v resnici slabiči, ki v sebi niso močni. V sebi nimajo moči in se ne znajo spopasti z vzroki življenja, da bi jih predelali skozi sebe.

Če nas je kdo v življenju kdaj prizadel in v sebi še vedno nosimo zamero, ta zamera v resnici razjeda le nas same. Človek nas je prizadel zato, ker v sebi nosimo ali smo takrat v sebi nosili vzrok. Ljudje so nam v življenje postavljeni zato, da se skozi njih lahko izborimo, v sebi postanemo močnejši ter postanemo večje bitje. Če se želimo zamere do določenega človeka osvoboditi, mu oprostimo. V mislih si lahko predstavljamo tega človeka in si ponavljamo: "Oprostim ti in rad te imam, ker si človek." To lahko ponavljamo toliko časa, dokler v sebi ne občutimo, da smo se zamere rešili. Če se nam še kdaj ponovno pojavi zamera do tega človeka, spet ponovno ponavljajmo sugestijo in postopoma se bomo zamere v sebi povsem rešili ter bomo tako osvobodili samega sebe.

LJUBOSUMJE

Ljubosumje med partnerji je bolezen, ki človeka uniči. Če smo ljubosumni, želi človek zbežati stran od nas. Od ljubosumja ljudje tudi zbolijo. Če smo ljubosumni, imamo v sebi nezdravo posesivnost in egoizem do partnerja, kar je narobe. Sugestija, ki izredno pozitivno deluje med partnerji je: "Jaz tebe ljubim. Ti mene ljubiš. Skupaj se imava rada in skupaj premagava vse ovire." Vedno se zavedajmo, da je vsak človek samostojno bitje. Nekateri moški ali ženske izvajajo nezdravo ljubosumje že takrat, ko se partner le pogovarja s kako drugo osebo. Ti ljudje so ljubosumni posesivni egoisti. Če partnerja silimo in nad njim izvajamo prisilo, da je z nami, je to zelo narobe. Diktatura duši in omejuje. Pravilno pa je, da partnerju pustimo svobodo. Če partnerju svobodo pustimo, bo bil z nami še raje, saj mu dovolimo, da je lahko svoboden. Prav je, da partnerju pustimo, da si lahko nabere življenjske izkušnje in mu pustimo, da nam pripada po svoji volji.

V svetu se spreminja razporeditev osončja, saj se odpira 2. duhovni planet in v osončju se ponovno vzpostavlja ravnovesje. Planeti v splošnem astrološko vplivajo na ljudi in jim nudijo nad 50% ugodne astrološke pozicije. V naravi je namreč tako, da se ljudje rojevajo z nekoliko plusa in nekaj minusa, kar pogojujejo planeti. Minus je ljudem dan z namenom, da se lahko razvijajo, borijo in trudijo v življenju ter tako napredujejo v evoluciji. V tem času, ko se odpirajo novi planeti, se je skozi planete plus zmanjšal in je padel le še na 28%, minus pa je prišel na 68%, tako je padel tudi program rojstev ljudi. Če se namreč odpre nov duhovni planet, se ta energija planeta razporedi čez vse planete osončja in vpliva na ravnovesje planetov. Ljudje so del osončja, saj v sebi nosijo vse planete. Slavko Mahne Shyama je čistil planete. Vsi udeleženci, ki so nanj vezani, so že šli čez 50% plusa. Sedaj bo 7. let mir in ljudje, ki so v povezavi s Slavkom Mahne Shyama, ne bodo mogli pasti pod 50%.

1. in 2. čakra 2. duhovnega planeta je v celoti merodajna seksualna energija. Komunistično področje je bilo seksualno zelo zavrto. V Sloveniji je seksualno stanje povsem deformirano. Drugi narodi, ki so bolj razviti v tej smeri (npr. Avstrijci, Nemci, zahodni svet...), niso tako zelo padli, ko se je odprl 2. duhovni planet. Tudi npr. Američani so padli pod 30%, ker so seksualno bolj zakompleksani. Slovenci so padli skoraj na 0%. Ko je Slavko Mahne Shyama delal koncentracije na planete, so šli Slovenci na 23-24%. Sprožil je tudi 3. duhovni planet in ga sam pri sebi drži nad 50%. Skozi 3. duhovni planet se lažje obvlada ostale planete. Zaradi čiščenja planetov se nam je spreminjal program rojstva, oz. smo se rojevali na novo.

POJEM SVOBODE

Ljudje mislijo, da je svoboda, če delajo vse kar jim paše, vendar v resnici to ni svoboda. Če nekomu paše, da je vsak dan pijan, je v resnici suženj alkohola in ni svoboden. Nekomu paše, da ves čas seksa, v resnici, pa je lahko obseden s seksualnostjo oziroma je suženj seksualnosti. Nekdo npr. rad vsak dan uživa čevapčiče in veliko hrane, v resnici pa je lahko obseden s požrešnostjo. Nekateri ljudje so sužnji droge, cigaret, kave, alkohola, seksualnih vsebin, hrane, sladkarij. Če smo zasvojeni z vsemi takimi zadevami, pomeni, da delujemo v astralu, kar je evolucijsko zelo nizko, saj smo sužnji telesnih nagonov in smo v resnici nesvobodni. Nekateri ljudje mislijo, da so sužnji bremen, ki jih nosijo v življenju, v resnici pa niso sužnji svojih bremen, pač pa so sužnji nečemu drugemu, neki stvari ali vsebini, ki jim bremena pogojuje. Če se potrudimo soočiti z neko zasvojenostjo in se borimo, da se bomo tej zasvojenosti odrekli, se bomo v tej smeri avtomatsko dvignili v mentalno dimenzijo ter bomo tako postali svobodni. Lahko da v tej smeri potrebujemo 3 mesece, da zdržimo in bomo šli tako v mentalni svet ter se bomo v tej smeri počutili osvobojeno. Človek sam v sebi ni srečen, dokler je odvisen od razno raznih zadev, saj se zaveda ali pa tudi ne zaveda, da je suženj določene stvari.

OSVOBAJANJE ODVISNOSTI OD HRANE IN SEKSUALNOSTI

Nekdo, ki se trudi, da bi se osvobodil odvisnosti, se trudi npr. odrekati sladkarijam, s katerimi je zasužnjen in ima npr. 100% nagona po sladkarijah, kateremu je podrejen. Ko se v celoti spopade z nagonom, se lahko tega reši in ne bo imel več potrebe po hrani. S tem človek zniža količino energije, s katero je bil v odvisnost ujet. Neki del nagona pa še vedno ostane ujetega v podzavesti. Kako osvoboditi še tisti del nagona (npr. po sladkarijah), ki v podzavesti ostane? Človek se lahko ponovno začne nažirati s sladkarijami in ko postane ponovno zasužnjen, se še enkrat odreče sladkarijam in s tem še dodatno zmanjša vzrok zasvojenosti v podzavesti, kar mu ga je še ostalo.

Podobno se lahko rešimo tudi zasvojenosti s seksualnostjo. Slovenci so seksualno zelo zavrti, imajo pa fantastično pohotne fantazije. Če se nekdo s tem spopade in se v celoti seksualnosti odreče, bo prišel v 1. fazi na 44% odvisnosti in tako potrebe po seksualnosti ne bo več imel. Da pa se vzroka odvisnosti v podzavesti popolnoma osvobodimo, ga je potrebno ponovno sprožiti. Tako je primerno kdaj seksualno spet "podivjati", se v seksualnosti "odštekati" in tako postane človek ponovno zasužnjen. Nato se ponovno spopade z odvisnostjo od seksualnosti in bo tako prišel na le še 10-11% odvisnosti. Pri ženskah seksualnost sicer deluje malo drugače. Ženske imajo veliko več seksualnih blokad, kot pa jih imajo moški. Nimajo sicer toliko seksualnih potreb kot moški, imajo pa zato toliko več seksualnih blokad. Zato so ženske lahko veliko bolj seksualno aktivne, kot pa so aktivni moški. Moški se morajo veliko bolj spopadati s seksualno odvisnostjo in se temu odrekati, če želijo postati svobodni, saj so s seksualnostjo zasvojeni, ženske pa niso zasvojene, pač pa so le zablokirane v tej smeri. Moški se mora spopasti z odvisnostjo in se seksualnosti odrekati, občasno se spet malo "odštekati" in se zatem ponovno odrekati od seksualnosti. Tako se bodo nagona osvobodili. Ženske imajo povprečno 85% blokade v seksualnosti, zato bi morale biti seksualno bolj aktivne, da bi se jim te blokade sprostile. Ko pa se ujamejo v nagon, pa bi se morale tudi ženske omejiti in iti za nekaj časa v celibat (npr. mesec ali 2 meseca). Potem se lahko ponovno spet malo "odštekajo". Ženske so lahko soočene z obujeno seksualnostjo in pri tem ne delajo ničesar narobe. Moške pa obujena seksualnost veliko bolj zasužnji, kot pa zasužnji ženske. Moški si zato ne smejo dovoliti, da so s seksualnostjo zasužnjeni. Ko se rešijo vzrokov pohote, morajo biti vedno v stanju nevtralnega odnosa do seksualnosti, nevezanosti na seksualnost in imeti v sebi občutek seksualne nepotrebe. Ženske pa bi morale ves čas imeti 85% seksualne potrebe, da lahko normalno funkcionirajo. V nagonu ženske je namreč tako, da z njim tudi oplaja sebe in otroke, zato bi morala imeti seksualno potrebo v sebi, za razliko od moškega, ki je ne sme imeti. To je ravno obratno, kot pa se dogaja v resnici. Moški naj se spopadajo z odvisnostjo od seksualnosti, ženske pa naj se spopadajo s seksualnimi blokadami in jih osvobajajo.

VZGOJA OTROK

Ko vzgajamo otroke, jih moramo vzgajati na način, da so zmožni v življenju premagovati svoje strahove in se znajo skozi svoja bremena izboriti. Če namreč otroke vzgajamo preveč popustljivo, se z vsebinami življenja niso zmožni spopasti in ko bodo odrasli, bodo imeli ta bremena še vedno na sebi. Starši običajno vzgajajo svoje otroke na način, kot so bili vzgajani sami. Če so bili njihovi starši popustljivi, bodo popustljivi tudi oni. Težko je razumsko definirati vzgojo otroka, saj za vsakega velja svoja pot. Američani za primer so imeli sprva definicijo, da morajo otrokom vse pustiti, tako so otroci odraščali v razvajene osebnosti. Sedaj so Američani definicijo vzgoje že spremenili in otroke omejijo ter so bolj strogi. Vse to pa so le razumske definicije vzgoje. V sami naravi človeka obstaja vedno prava resnica vzgoje otrok. Človek se lahko razumsko trudi iskati variante in rešitve, vendar skozi svoj lasten razum ne bo nikoli našel tistega, kar sama narava pogojuje. Za primer na deželi, kjer so ljudje bolj povezani z naravo, bolj nagonsko razumejo, kako je potrebno otroke pravilno vzgajati. V mestih, kjer pa so ljudje običajno čisto razumsko programirani, pa le razumsko sledijo navodilom, ki jih slišijo preko medijev in raznih objav. Obstaja neka univerzalna resnica, ki je prisotna že od nekdaj. Žival npr. povsem pravilno vzgaja svoje mladiče, ki se pravilno razvijajo, saj to pogojuje že sama narava. Prav tako ima tudi človek v sebi naravni program, kako pravilno vzgajati svoje otroke. Žal so v naši civilizaciji naravne resnice o vzgoji otrok v celoti zatrte, saj se jih definira razumsko in intelektualno. V sedanjem času je vzgoja otrok v splošnem takšna, da se jim vse dovoli, zato odraščajo v nezrele in neresne ljudi, tako deluje tudi cela družba. Včasih je bilo zelo dobro, ko so moški morali iti v vojsko, saj so se tam utrdili in lažje odrasli. Sedaj pa otroci odraščajo pri starših tudi do 30. leta in se pozno osamosvojijo. Otroci se razvijajo na astralu in v sebi nimajo razvite discipline in reda, saj nimajo neke uravnotežene vzgoje. 30 let nazaj v preteklosti so se otroci razvijali na vrhu mentala, 35 let nazaj pa celo na kavzalu. Tudi v različnih kulturah je vzgoja otrok lahko povsem različna. Razna plamena so inicirala mladeniče v odrasle tako, da so morali npr. hoditi po ognju ali se npr. boriti z levom. Črnci so npr. svojim mladeničem prebadali kožo in jih soočali z bolečino. Indijanci so imeli podobno vzgojo. Če so mladeniči bolečine zdržali, so bili tako inicirani v odrasle osebnosti.

Tudi različne zasvojenosti staršev vplivajo na otroke. Če ima starš v sebi npr. odvisnost od hrane in je zasužnjen ter podrejen hrani, bo isto odvisnost pridobil tudi otrok. Otrok namreč kopira starše in vase sprejema energijo, ki jo ima starš v sebi. Če otrok vidi starša, da je odvisen npr. od čevapčičev, klobas ali sladkarij, se mu bo to zdelo povsem normalno, da lahko tudi sam to počne. Starš, ki ima odvisnost od neke stvari, namreč težko vzgaja otroka, da mu odreka tisto, kar sam sebi privošči.

ODPIRANJE ASTRALNIH ČAKER NAVZDOL V TEMELJ

V materijo se je prvo vlilo sveto stanje in je naredilo uravnoteženost ter harmonijo. Zatem se je aktiviral astral, v katerem po sami naravi ni svetega stanja in morajo razumna bitja v njem sama narediti sveto stanje. Ljudje so narejeni tako, da imajo po eni strani materijo, po drugi strani pa astral, ki je dimenzija želja, nagonov in strasti. Astral je tisti, ki materijo izoblikuje. Dimenzije nagonov, strasti in želja se človek v sebi zaveda, materije pa se ne zaveda. Ker so Svete Sile v materijo vložile svojo vsebino, zato trava raste, drevesa rastejo, oplajajo se drevesa, živali, rastline, nastajajo oblaki, pada dež, zemlja se vrti okrog svoje osi, okrog sonca. V materiji je red, v astralu pa tega reda ni. V naravi je tako, da so v tistem delu astrala, ki je z materialno vsebino živih bitij povezan, Svete Sile prisotne in to je samo 7. čakra astrala. Svete Sile upravljajo materijo, držijo ravnovesje v materialnem svetu in se nahajajo le v 7. astralni dimenziji, v drugih dimenzijah astrala pa jih ni. Človeku kot višji živalski rasi pa je bila dana svoboda, da lahko uporablja vse dimenzije astrala (od 1. do 7. čakre). Ker so Svete Sile prisotne le v 7. čakri astrala in držijo tam ravnovesje, je v vseh ostalih astralnih dimenzijah človek dolžan naredit moč volje sam. Tako bo človek sam sebe držal v naravnem ravnovesju. Bogovi in Angeli uporabljajo vse astralne dimenzije (vseh 7) , vendar za ta svet nudijo le 7. astralno dimenzijo, zato držijo živali in rastline v ravnovesju ter materialni del zemlje. Ljudje, ki se višje duhovno razvijajo, odprejo večji del astrala in so po eni strani v večji vsebini astralnega sveta v skušnjavi. Če pa obvladajo skušnjave, uporabljajo tudi večjo vsebino moči astralnega sveta. Iz astralnega sveta se lahko v veliko večjem obsegu uporablja in upravlja materialne svetove. Svete Sile so dale za življenje 7. astralno dimenzijo, ljudje pa lahko uporabljajo še 6. in 5 čakro astralnega sveta. Človeška bitja običajno v globlje dimenzije astrala ne morejo iti, vseeno pa jih nosijo v sebi, ki se jim običajno kažejo kot impulzi odvisnosti.

Živali imajo 7. astralno čakro in uporabljajo le to čakro, tako živijo materialni del sebe in pravilno delujejo. Nimajo možnosti svobodne volje. Morajo delovati, kakor pogojuje narava in tako tudi delujejo. Ljudje pa zavedno uporabljajo 6. in 5. astralno dimenzijo (navzdol v temelj) in so v obsegu tega astrala zmožni definirati materialne zakonitosti ter upravljati materialni svet. Vsa znanost, ki jo poznamo in ki se smatra, da je zelo pametna, uporablja le 20% astralnega sveta od tega, kar je sicer ljudem na voljo 100%. Čeprav ljudje mislijo, da so se že veliko razvili, je to minimalen del celote zmožnosti. Ljudje pa imajo na drugi strani 4., 3., in 2. čakro astrala v sebi, ki tudi vpliva na njih. Vpliv tega se kaže kot razno razne življenjske skušnjave, nagoni po hrani, po seksualnosti, po nenadzorovanem življenjskem delovanju, čustvene in materialne iluzije... Če se človek spopade s temi skušnjavami in skuša pravilno živeti, lahko živi še 4. astralno čakro, čeprav je ljudem v tej civilizaciji dana le 5. in 6. čakra (v temelj navzdol). Kako pa naj človek prebudi še globlje dimenzije, tudi tiste, ki dejansko vsebujejo direktno moč nad materijo? V 4., 5., in 6. astralni dimenziji namreč še ni moči nad materijo, saj je tu še vse odzemljeno, labilno in plitko. V teh dimenzijah je možno le razumsko razčlenjevati, definirati in izdelovati npr. aparate in stroje, ki lahko upravljajo materijo, vendar to je še vedno minimalno v primerjavi z resničnimi zmožnostmi človeka. Kako odkriti tiste globlje dimenzije moči, da nam bo materija direktno služila? Direktno se je potrebno na drugačen način spopasti sam s seboj. V sebi imamo te moči. Spopasti se je potrebno tako, da izgubimo občutek telesa. Zanikati moramo telesno vsebino. Zanikati je potrebno vse telesne potrebe, vse telesne iluzije, želje, nagone in iskati samo svoj izvirni čisti del duhovnega bitja. V globini sebe moramo obuditi zavedanje v globini svoje lastne narave skozi striktno meditacijo. Budisti ali jogiji, pa gredo v ekstremno borbo zanikanja telesa, zanikanja vseh telesnih potreb (hrane, seksualnosti, želja...). Spopasti se je potrebno z vsemi oblikami želja, zanikati vse oblike želja, še posebej materialne želje. Na ta način se človek sooči s tistim delom sebe, ki se po naravi ne more sprožiti. Sooči se z virom globine narave svojega bitja. Če človek prebudi zavedanje v tej globini narave svojega bitja, dobi popolno moč nad materialnim svetom in nad vsemi vzroki življenja. Budisti sedijo po cel teden v položaju lotosa in učitelj tepe svoje učence po hrbtu ter imajo striktno diktaturo. Učitelj popolnoma zanika njihovo osebnost. Uniči jim vso njihovo osebnost ter vso njihovo človeškost. Vse kar predstavlja njihovo telesno rojstvo, učitelj popolnoma uniči. Učitelj ima nad učenci absolutno diktaturo. Samo skozi striktno diktaturo se uniči omejena človeška narava, ki človeka vedno drži le v 5. in 6. astralni čakri. Ko se človeku uniči omejena človeška narava, se mu prebudi globina in resnica njegovega bitja. Takrat človek začne spoznavati vso resnico: kako prav živeti, kako pravilno vzgajati otroke, kako ohranjati komunikacijo s soljudmi, z živalskem svetom, z mineralnim svetom. Tu notri je vsa resnica. Odkrije se vsa resnica. To se zgodi pod pogojem, da gre človek skozi zanikanje telesnega. Nekateri ljudje si prebadajo telo in hodijo taki po ulicah. Tudi to je lahko proces zanikanja telesnega in se telesno tako premaga.

Telo v sedanjem času evolucije namreč pogojuje zelo nizko stopnjo, saj uporablja le 5. in 6. astralno čakro. Lahko se še tako učimo, študiramo in piflamo, pa se nič ne premaknemo v tej smeri. Vrtimo se le v tem krogu, v balončku in tu raziskujemo. Nikdar pa ne bomo odkrili tiste globine, pravih duhovnih moči in prave resnice, ki v človeku obstaja. Ko npr. na Delavnici Duhovnega Razvoja sedimo po 1. uro na klopeh, se včasih komu zdi, kako je to težko. Že enodnevna Delavnica Duhovnega Razvoja udeležencem omogoča uvid v 2. astralno dimenzijo. Na kompletni Delavnici Duhovnega Razvoja se odpre celo 1. astralna čakra tistim, ki pridno in vestno sodelujejo. Takrat dobimo uvid v resnico in dobimo moč. Ko na koncu Delavnice delamo neposredno zdravljenje, tudi naredimo učinek zdravljenja z močjo, ki se nam na Delavnici prebudi. Ko osvojimo 1. astralno dimenzijo do temelja astrala, obvladamo ves materialen svet, obvladamo vse bolezni in imamo popolno moč nad življenjem ter obvladamo usodo življenja. Slovenci delujejo v splošnem do sredine 6. čakre astrala in uporabljajo 7. astralno čakro (v temelj), kar je malo več kot uporabljajo živali. Že po 10 minutah, ko pridemo na Tedenski Program pri Slavku Mahne Shyama, se že prizemljimo navzdol v 4. astralno čakro.

Za primer na Kitajskem je Konfucij segel v 1. astralno čakro, Mau Zedong pa je segel v 2. astralno čakro. Sedanja Kitajska uporablja le še 6. astralno čakro. Vedno bolj, ko postaja Kitajska bogata, bolj plitki postajajo ljudje. Ko so dobili demokracijo, so šli do konca 5. astralne čakre (navzdol v temelj). V sedanjem času deluje Kitajska na sredini 6. astralne čakre in kmalu bodo uporabljali le še 7. astralno čakro. Človek, ki se ujame v materialni svet, materialne iluzije, v bogastvo, v denar, v materialne stvari, namreč začne izgubljati sebe. To ne pomeni, da se mora človek blaginje odrekati. Človek naj bi se trudil realizirati bogastvo in denar, vendar ne po tej poti, da postane suženj bogastva in materialnih stvari. Človek naj bi šel po tej poti, da obudi sebe kot duhovno bitje in da iz tega nivoja upravlja materialne stvari ter blaginjo. Evropski svet pa deluje na način, da si najprej ustvari materialno blaginjo, pade vanjo in blaginja ljudi tako zasužnji. Tudi to predstavlja eno obliko suženjstva oziroma nesvobode. Gre za veliko stopnjo suženjstva. Ljudje postanejo sužnji svojega avta, sužnji svoje hiše in sužnji denarja in položaja, katerega imajo. Tu notri je ogromna vsebina nesvobode. Človek naj bi iskal svobodo, ne pa se zasužnjil z bogastvom, s hrano, alkoholom, mamili ali npr. s seksualnostjo. Najhujša je materialna ujetost oziroma materialno suženjstvo, kar je večje od vseh ostalih poživil. Vsa ostala poživila predstavljajo 44% suženjstva, materialno suženjstvo pa predstavlja celo 75% suženjstva. Ljudje, ki postanejo bogati in dobijo veliko denarja, začnejo postajati sužnji materije. Ko postanejo sužnji bogastva in materije, začnejo trpeti.

Materialni suženj lahko postanemo tudi tako, da imamo npr. iluzijo, da ljudem zavidamo in hrepenimo po bogastvu. S tem hrepenenjem se lahko zasužnjimo. Druga stopnja je, da ko si pridobimo materialne stvari, postanemo skozi to suženj teh stvari. Tretja stopnja pa je v tem, da imamo materialne stvari, vendar jih gledamo, da so to le stvari, da so same po sebi nepomembne in da je pomembna duhovnost, duhovni del, energija, življenje... Materialne stvari so samo uporabne stvari, ki so prehodne in se kasneje razrušijo, uničijo ter jih ne bo več. Če pa naredimo duhovnost in energijo, nam ta ostane večno. Če razvijamo sebe kot duhovno bitje, ostanemo večno.

Človek naj bi težil, da si finančno in materialno uredi življenje, da je lep, zdrav in pomemben, vendar tega ne sme delati z iluzijo in egom.

Kako funkcionira evropski svet bele rase? Čustvena in seksualna energija sta dve glavni življenjski energiji iz katerih se vse kreira. Seks predstavlja samo en del seksualnosti. Seksualna energija se namreč preliva v veliko področij življenja. Obstaja zaloga čustvenih in seksualnih energij v podzavesti, ki je blokirana in neizkoriščena. Ljudje, ki imajo negativno stališče do seksualnosti ali do čustvenih odnosov, dejansko uporabljajo zelo majhen del življenjskega vira v realnosti. Taki ljudje so leni, malodušni, neodgovorni. živijo v fantazijah in iluzijah. Slovenci imajo le okoli 15% prebujenega življenjskega vira. Blokiran seksualni del obstaja kot blokada neizkoriščene energije, ki se mora v določenih situacijah sprožiti. Ko se ta energija sproži iz podzavesti, gre po naravni poti kot vsaka druga življenjska lastnost. Najprej se vlije v materijo, kar je 1. stopnja faze delovanja. Nato se vlije v astral in se kaže pri sproženi seksualni energiji kot seksualni nagon, pri čustveni energije pa se kaže kot jeza, ljubosumje, sovraštvo, posesivnost. Ker imajo ljudje razumsko definicijo teh energij, to deluje kot nasprotje naravni energiji. Če hoče človek zaznati naravno energijo, mora razumsko definicijo energij najprej razkrojiti, (kar deluje kot minus vzrok), da lahko človek sploh zazna pravo naravno energijo. Naravna seksualna in čustvena energija v sebi nosita resnico, resnico spoznanja življenja in raznih življenjskih lastnosti ter razumevanja življenja. Razumevanje življenja se pokaže šele takrat, ko energija pride v mental in v sebi nosi znanje. Kot bi npr. imeli pesek, cement in malto iz katere mora najprej priti pametna analiza in načrtovanje ter se kasneje iz tega naredi neka dobra kreacija. Podobno se dogaja z energijo. Energija, ki je blokirana, v sebi nosi vse lastnosti. Spodaj v nas se nahaja neka kepa vsebin, ki miruje. To kepo vsebin je potrebno sprožiti, jo povleči v prvo fazo delovanja (materijo in astral) ter energijo plemenititi, jo dvigati v višje nivoje (v mentalno dimenzijo). Ko energija pride v mentalno dimenzijo, se iz nje sprosti resnica in znanje. To je tisto znanje, katerega se ni potrebno učiti. Energija, ki se vlije v človeško zavest, že sama vsebuje znanje in izpolni možgane, živce in človeško zavest. Človek tako doživi spoznanje. Ko gre energija skozi 3. mentalno dimenzijo in se vlije v 4. mentalno dimenzijo, človek dobi spoznanje razumevanja življenjskih pojmov, dobi kreativno in ustvarjalno voljo, človeku se prebudi stanje sožitja in sočutja do življenjskih pojmov (rastlin, živali...).

Čustvena energija je prav tako zablokirana nekje v spodnjih dimenzijah. Čustveno stanje pri ljudeh je takšno, da se ga velikokrat sramujejo. Nekdo, ki ima prebujena čustva, ki ima ljubezen, ki je ljubeč, ki je čuteča osebnost, še posebej pri moških velja, da se takega moškega ljudje po navadi sramujejo. Obstaja ljubezen, ki je iluzorna, obstaja pa tista ljubezen, v kateri je moč, znanje, energija in življenjski vir. Ta ljubezen je vsebina, ki jo lahko vlivamo v delo, v ustvarjalnost, v kreativnost. Dokler seksualna in čustvena energija ne gresta skozi sveti ogenj (skozi 3. mentalno dimenzijo), sam potek energij potuje ločeno. Čustvo v nižjih stopnjah je jeza, sovraštvo, agresivnost, ljubosumnost, egoizem, posesivnost. Vse to so čustva. Čustva je potrebno oplemenititi in energijo čustev dvigniti na višjo stopnjo, da iz energije uporabljamo plemenita čustva (sožitje, sočutje, razumevanje...).

Tako seksualna kot čustvena energija v sebi nosita resnico znanja in znanje. Budisti npr. sedijo v lotosu v mirujočem stanju in s tem se energija spontano dviga navzgor v njihove čakre. Na videz sicer zgleda, da budisti ne delajo veliko, v resnici pa je ravno mirovati najtežje. Vse vaje je lažje delati, kot pa sedeti povsem pri miru. Vsi ljudje so namreč ves čas navajeni le gibati, v resnici skoraj nič ne mirujejo. Človek zelo malo časa v življenju popolnoma miruje, zato je tudi težko biti popolnoma pri miru. Ravno s tem, ko smo čisto pri miru, pa se prične energija sama spontano plemenititi. Plemeniti se energija, ki je že prišla iz blokiranih dimenzij (materije in astrala) in se dviguje v mentalno dimenzijo ter s sabo prinese resnico kreativne volje ter ustvarjalnosti. Tako v sebi začutimo, da smo olajšani in razbremenjeni. Ko na Delavnici Duhovnega Razvoja sedimo povsem pri miru (npr. pol ure ali eno uro), se sprožena energija dvigne vrh mentalne dimenzije ali celo v kavzal, kar že pogojuje občutek sreče in zadovoljstva. Energija se najbolje sproža s pospešenim dihanjem na Delavnici Duhovnega Razvoja, saj se pri tem najbolj sprožajo blokade. Tudi z globoko meditacijo, (ko nas Slavko Mahne Shyama spusti v globine podzavesti), se sproži veliko blokad.

Ko človek sproži novi vir energije in v sebi začuti neko novo silo, na žalost vedno hoče tisto silo zatreti in jo potisniti navzdol. Človek se sile ustraši, saj začuti, da je v sili neki program samostojnega delovanja. Znotraj so lahko vzroki iz otroštva, v sili pa obstaja tudi naravna resnica. Na Delavnicah Duhovnega Razvoja običajno ne uspemo sproženih vsebin sami zatreti, na Tedenskih Programih pa jih uspemo. Ko energija potuje skozi naše čakre, nas skuša prisiliti, da spremenimo mišljenje. Prejšnje mišljenje oz. prepričanje o naši lastni resnici nam energija poskuša zrušiti in vtisniti drugačno popolnejšo resnico. Človek misli, da takrat izgublja orientacijo, zato se ljudje borijo proti temu, pa čeprav se zavedajo, da je njihovo staro mišljenje napačno. Nihče nas ne more prepričati, da je nova resnica prava. Prav bi bilo, da dovolimo, da nas nova resnica zruši, saj bomo tako dobili nekaj boljšega. Človek pa sam v sebi nikoli ne ve, če bo res dobil nekaj boljšega. Potrebno se je prepustiti, kar pa je težko.

Ko dvignemo čustvene in seksualne vsebine v 4. mentalno čakro skozi sveti ogenj, se energiji zlijeta skupaj. Energiji tako v naprej delujeta kot sreča kreativne ustvarjalnosti in sreča prijetnega pozitivnega sožitja do okolja (ljudi, živali, mineralov, stvari...). Kako naj bi skozi seksualnost sproti plemenitili blokade, ki se pri tem osvobajajo? To naredimo tako, da se potrudimo združiti seksualnost z ljubeznijo. Da v seksualnosti doživljamo tudi ljubezen. Če v seksualnosti ni vključena ljubezen, ostane energija na astralu in jo je težko brez meditacije in načrtnega delovanja dvigniti višje v mentalno dimenzijo. Če pa je v seksualnem odnosu vključena ljubezen, se bo vsaka zablokirana energija, ki se sproži, prelila v mental.

Pri seksualnem odnosu je zelo pomembno, da je ženska podrejena in se predaja moškemu seksualno, telesno in čustveno. Moški mora imeti spoštovanje do ženske, do njenih čustvenih, telesnih in seksualnih vsebin ter jo mora spoštljivo sprejeti v sebe. V tem primeru gre energija avtomatsko vrh mentala, lahko tudi v kavzalno ali celo v angelsko dimenzijo. Če pa bo v seksualnem odnosu dominirala ženska, sprožena energija nikoli ne bo šla višje od astrala, pa čeprav se moški in ženska trudita vlagati ljubezen v seksualni odnos. Sprožena energija bo v tem primeru ostala v astralu in bo potrebno veliko delati, da se energije sploh lahko dvigne v višje dimenzije. Izvajanje joge, ritualov, obujanja čaker, mirnega sedenja, petja manter, duhovnih vaj, fizično delo, vse to pripomore, da se sprožena energija v takem primeru sploh lahko dvigne v mental.

Če želimo ljubezen oplemenititi na višjo stopnjo, je potrebno razviti nesebično ljubezen, ki deluje vrh mentala in tudi višje. Če je ljubezen na astralu, vedno deluje sebično, poleg tega, pa so tu na nižjih stopnjah (1., 2., 3. astralna čakra) prisotna še jeza, agresivnost, sovražnost... V 4., 5., 6. in 7. čakri astrala tudi še vedno obstaja egoistično čustvo. Šele v mentalu, ko razvijamo nesebično ljubezen, gremo višje. Skozi nesebično ljubezen lahko sprožimo seksualno in čustveno energijo iz astrala, še posebej, če je to vezano na seksualne vzroke partnerja. Moški je lahko npr. čustveno egoističen in ljubosumen na svojo žensko, ko npr. kdaj lepo pogleda nekega drugega moškega. Če tak moški deluje nesebično do svoje ženske in se (v primeru, ko lepo pogleda kakšnega drugega moškega) takrat nanjo nič ne znese, bo tak moški lahko dvignil seksualno in čustveno energijo v mentalno dimenzijo. Pri dvigovanju seksualnih vzrokov si lahko v takem primeru pomagamo tudi z mirnim sedenjem (npr. 5 ali 15 minut dnevno), jogo, čakrami, fizično aktivnostjo (npr. tekom), petjem manter...

Ljudje so v osnovi mentalna bitja, saj v človeštvu še ni narejenega kavzala. Ko človek napreduje do mentala, lahko misli, da je že vse naredil in dosegel. V resnici pa gre lahko še veliko naprej. V mentalu je človek lahko že zadoščen in zadovoljen, saj mu mental omogoča lepe odnose z okoljem, z družino, s partnerjem. Mental omogoča kvalitetno usodo, da se v življenju vse spontano dogaja v prid. Še vedno pa to ni konec razvoja, lahko se gre še naprej, ni omejitve. Ko ljudje pridejo vrh mentala do npr. 6. mentalne čakre, se jim zdi, kot da so sami postali Bogovi in da jim vse v življenju uspeva. V resnici pa je to relativno nizka stopnja razvoja, če se gleda na razvoj kot celoto. Večina ljudi niti ne gre višje od mentala, pač pa se vrti v tem krogu. Če imajo ljudje okoli sebe pa nekoga, ki je šel višje, jim to lahko pomaga, da gredo tudi še naprej.

Kako moški na pravi način pozitivno nadvlada žensko in naredi pravo razmerje? To je takrat, ko se moški zaveda, da je moški. Če moški definira sebe in zna najti definicijo svoje moškosti ter če zna pravilno definirati žensko stanje in njeno ženskost, bo imel spontano videnje sebe v odnosu do ženske. V sami naravi se nahaja moški višje od ženske. Ženska s tem ni nič manjvredna od moškega, če se nahaja malo nižje. ženska ima sama po sebi isto vrednost zato, ker je pa v spodnjih nivojih bolj globoka, kot je globok moški. Moški je višje, vendar bolj plitek, v globljih dimenzijah pa je ženska močnejša od njega. Moški ne more stopiti tako globoko, kot se nahaja spodaj ženska. Če pa ženska sebe da moškemu, moški lahko stopi globlje. Ker je ženska nižje kot moški, zaživi le v primeru, če moškemu da tisto globino, katere moški nima. Da se preda moškemu, ki jo preplavi s svojo moškostjo. Ko moški žensko preplavi s svojo moškostjo, se ženska moškemu še vedno daje, moški jo spet preplavi, ženska se moškemu spet daje... Če se ta relacija odvija, da se ženska moškemu daje, moški pa žensko preplavlja s svojo moškostjo in se to ves čas dogaja, se s tem naredi neka kemična reakcija, v kateri se dogaja moč. Moč seksualne magije. Tako moški in ženska živita moč ter se dvigata višje. Čutita moč nad materialnimi vzroki, nad življenjem in nad usodo. Če se moški in ženska pravilno spajata, lahko napredujeta naprej in naprej. Gre za ogromno silo. Zato so tudi bili seksualni magi največji magi v preteklosti duhovne evolucije človeštva.

Ko se moški zaveda svoje moškosti, ga ima ženska veliko bolj rada. Nekateri moški se svoje moškosti sploh ne zavedajo. Če moški nima razvite svoje moškosti v sebi, je to težje za ženske. V tem primeru mora ženska tudi v sebi premagati veliko njenih lastnih vzrokov, ki jih je ustvarila in vložila v svojega stalnega partnerja, ko npr. svojega moškega ni spoštovala ali ga zaničevala, bila do njega tečna, ker ni imel v sebi dovolj moškosti. ženska mora vse te vzroke premagati, delovati pravilno do svojega moškega in ga bo tako uredila.

Slovenske ženske se povprečno zavedajo 85% svoje moškosti in le 5% svoje ženskosti. Slovenski moški se zavedajo 95% svoje ženskosti in le 15% svoje moškosti. To je problem v Sloveniji. Tako morajo moški vzgajati svoje ženske, da razvijejo svojo ženskost in ženske vzgajati svoje moške, da bodo razvili svojo moškost. S poroko se pravilni program povezave med moškim in žensko v začetku izrazi kar v 75% in traja nekje 3 leta in pol. Zakonca namreč ponavadi vmes naredita toliko konfliktov drug z drugim, da ta pozitivni program poroke ugasne. Pozitivni program ne bi ugasnil, če bi se oba zakonca pošteno in pravilno trudila drug do drugega. Ker pa običajno v teh treh letih in pol naredita vzroke teženja drug do drugega, pozitivni program poroke ugasne. Zakonca se tako oddaljita drug od drugega. Povprečno v Sloveniji od 75% pravilnega programa poroke zakoncem v treh letih in pol ostane le še 15% pravilnega programa. Zakonca pa bi lahko nadgradila v tem času na 200% pravilnega delovanja, če bi delovala po pravi zakonitosti. Da se ženska zaveda, da mora imeti pravi odnos do moškega in da se moški zaveda, da mora s svojim moškim stanjem ohranjati pravi odnos do ženske. Zelo pomembno je tudi, da zakonca ne težita drug drugemu in da ne izražata drug do drugega raznih fint ljubosumja, posesivnosti, sovražnosti in podobno. Ko se moški in ženska poročita, se sproži tudi veliko družinskih vzrokov in ravno zaradi tega je veliko več možnosti, da zakonca drug drugemu težita. Zakonca običajno mislita, da ko sta poročena, da imata več pravice težiti drug drugemu. Vendar ravno to ju oddaljuje. Namesto da bi se bolj spajala, se drug od drugega oddaljujeta.

Če pride kdaj do konfliktne situacije med partnerji, npr. seksualne ali telesne, ni karmični greh, če gre eden od partnerjem z neko drugo osebo seksat pri pogoju, da ohrani zavedanje pripadnosti svojemu stalnemu partnerju. Pri tem ni karmičnega greha. Stalni partner bo lahko naredil paniko zato, ker je imel do svojega partnerja egoistični odnos. To pomeni, da je imel čustveni in seksualni egoizem na astralu. Skozi to paniko se sproži seksualni in čustveni egoizem in se tako tudi izživlja ter čisti. Partner, ki dvigne paniko, se mu sprovocira njegov egoizem. Človek si nima pravico lastiti drugega človeka kot stvar. Med zakonci in stalnimi partnerji pride do tega, da si lastijo drug drugega kot stvar. Če si partnerja lastimo kot stvar, pomeni, da je to evolucijska vrednost na astralu in materiji. Provokacija, ki se zgodi (npr. z ljubčkom/ljubico), je tista provokacija partnerju, da izgubi mišljenje, da je njegov partner njegova stvar in tako spozna, da je človek živo čuteče bitje. Če se komu kdaj zgodi v življenju kaj takega, da gre drug partner v seksualni odnos z nekom drugim, pri tem ni karmičnega greha. Tu nima veze kaj o tem govori npr. krščanstvo. V očeh Boga, Duhovnih Sil in Karmičnih Sil ni karmičnega greha. Karmični greh je šele takrat, če oseba zanika svojega stalnega partnerja in v celoti pade v drugo osebo ter se ne namerava vrniti h svojemu stalnemu partnerju.

Pod nami se nahaja zrcalni svet, kjer je vse obrnjeno. V prispodobi lahko rečemo, da vsi hodijo "po glavi". Vzroki iz zrcalnega sveta običajno prihajajo v naš svet in ga rušijo.

Življenje si lahko predstavljamo, kot bi bili npr. v računalniški igrici. Višja bitja so dala v človeštvo program za ljudi, preko katerega se ljudje razvijamo. Ljudem so dali vsebino zaloge energij in vzrokov, katere je potrebno predelati. Človek je bil postavljen v ta svet kot nerazvito bitje in cilj je, da bi postal zrela in odrasla osebnost. Če se človeka primerja z razvito duhovno osebnostjo, so vsi ljudje na stopnji otrok kot dojenčki. Ljudem je bila dana polna mera vsebin, polna steklenica sreče, vsa svoboda, vsa strast... Dobili so razum za razmišljanje in analiziranje, česar živali nimajo. Cilj ljudi je, da se razvijejo v samostojna, neodvisna bitja, kar pa je možno, da se razvijejo postopoma in ne naenkrat. Višja bitja so zato vsebine, katere morajo ljudje predelati, razporedila na razne dimenzije: v zgornji svet, v spodnji svet in nekaj malega v srednji svet.

Zrcalni svet je ljudem postavljen kot provokacija. Ko se ljudje načrtno duhovno razvijajo ("Kdo sem jaz"), najprej vidijo svojo majhnost. Nato pa se pričnejo postopoma zavedati navzgor duše, navzdol pa zrcalnega sveta. Nekateri definirajo zrcalni svet kot pekel, vendar to ni pekel. Zrcalni svet obstaja zato, da se človek lahko osvobaja in prične živeti večji del samega sebe. Vsebine iz zrcalnega sveta je potrebno predelati in jih obrniti na prav. Ker je teh vsebin veliko, jih lahko včasih človek na površju živi tudi preveč, kar se lahko kaže v negativnih oblikah kot npr. zasvojenosti, revščina, posesivnost, egoizem, bolezen... Vse je obrnjeno narobe, ker ljudje niso prav vzgajani, oziroma nimajo pravega znanja, da bi vsebine lepo sproti obračali na prav in živeli srečno. Nekatere religije so naredile blokado, da ljudje ne bi mogli vstopati v zrcalni svet, kar ni prav. Iz zrcalnega sveta je potrebno postopoma predelovati vsebine, kar ljudje intuitivno čutijo, kot npr. karakter v računalniški igrici, ki mora iti naprej. Religije so naredile blokado, da ljudje živijo le tisto, kar je na površju. Blokada onemogoča, da bi se ljudje lahko soočili s peklom, ki v resnici ni pekel, pač pa je napredek. Človek v religiji se tako ustavi in ne napreduje več po naravnem procesu preobrazbe.

Ko se človeku npr. v otroštvu zgodi, da ga nekaj zelo prizadene ali prestraši, tisti vzrok steče v zrcalni svet. Ta vzrok potem ostane v zrcalnem svetu ujet, prihaja iz zrcalnega sveta narobe obrnjen in lahko človeka ves čas provocira. Človek bi moral iti spodaj v zrcalni svet, se soočiti v polni meri z vzrokom strahu in ga premagati. Tako se bo vzrok zmanjšal in se ga bomo v tem svetu osvobodili.

Oblike strahov so lahko povezane. Zavest je ujeta v vzorce in človek z njimi živi. Ljudje, ki ne živijo po naravni poti, napredujejo veliko manj, kot pa bi sicer. Če smo pošteni in moralni v življenju, je to v redu, prav pa je tudi, da v sebi odpremo ventil in spustimo nasičene vsebine ven na površje. Da se občasno odklopimo in se osvobodimo nepredelanih vsebin. To je krog v evoluciji, kot npr. v naravi pomlad in letni časi. Človek mora občasno zrcalni svet spustiti na površje, sicer ni napredka. Spodaj v zrcalnem svetu je zaloga človeka samega, ki človeka provocira, da se trudi nepredelane vsebine popraviti in jih oplemenitene širi naprej v življenje. Potrebno je slediti naravnemu krogu življenja in to nam omogoča napredek v evoluciji.

Včasih se človeku zdi, da je ves čas ista količina vzroka, (ki ga predeluje v zavesti), pa čeprav jo je v resnici že veliko prečistil. To je zato, ker je narava vzroka ves čas ista. Dokler vzroka ne sčistimo v celoti, se nam pojavlja. Če imamo npr. v podzavesti 100% količine vzroka, ga spontano čistimo v zavesti po npr. 2%. Tako se nam količina vzroka v podzavesti zmanjšuje in dokler je v celoti ne sčistimo, vzrok še vedno čutimo v zavesti. Na Tedenskem Programu Biozdravljenja pri Slavku Mahne Shyama se nam vzroki iz podzavesti sproti predelajo. Na površje nam pride določena količina vzrokov, ki se na Programu tudi uredi. Delavnica Duhovnega Razvoja pa nam seže še veliko globlje. Na Tedenskem Programu Biozdravljenja se nam tako predela 2.5% vzrokov, na enodnevni Delavnici Duhovnega Razvoja se predela tudi 200% vzrokov, na Delavnici 4. vikendov pa se predela kar 16.000% vzrokov. V podzavesti imamo velike količine vzrokov, kateri so nam na voljo, da jih predelujemo in napredujemo v svoji evoluciji, da bomo enkrat lahko prišli v Božanstvo.

V vzroku je človek običajno ujet. Ko se v sedanjem času s sedanjo zavestjo usmerimo v vzrok, je prav, da pustimo, da vzrok lahko steče v nas in se tako skozi nas osvobodi. Energija vzroka se v nas vlije, se preko nas prečisti in postanemo za to vsebino večji ter bolj svobodni. Ljudje tega običajno nočejo razumeti. V zrcalnem svetu je lahko ujetih ogromno užitkov, denarja, prijateljstva, slave... življenje nam daje možnosti, da bi lahko napredovali, vendar običajno zaradi umetno naučenih programov blokiramo, da bi lahko dobre stvari prišle do nas. Življenje nam z vzroki pokaže dogodke, da bi se nam skozi njih lahko naše nepredelane vsebine izživele, mi pa smo pogosto zaradi lažne morale prikrajšani za osvoboditev, katere bi bili lahko deležni. Zaradi lažne morale mislimo, da smo bolj pametni od narave, v resnici pa ravno s tem razmišljanjem lahko naredimo blokado. Pomembno je vedeti, da nam življenje ponuja dogodke in takrat je prav, da se z dogodki soočimo in se zavedamo, da je to dobro za nas. Dogodki pa nam bodo prihajali, če bomo imeli v sebi odprto zavest in željo po napredku.

Včasih se nam v življenju lahko zgodi, da npr. razbijemo avto ali npr. izgubimo denarnico in je več ne najdemo. Lahko nam je življenje ponudilo dogodek, da moramo najprej nekaj dati, da bomo potem nekaj dobili. To je ena izmed duhovnih zank v življenju. Običajno 3% izgubimo, kar bi potem dobili nazaj 100% materialne blaginje. Če se v času izgube jezimo, ne bomo dobili ničesar, ker smo delali tako paniko. Bogovi so v ta svet dali zanke, katere nam lahko pomagajo ali pa se v njih ujamemo. Lahko se človeku dogaja, da npr. ne more dobiti ženske, ki bi mu bila všeč. Ves čas mu življenje ponuja ženske, ki ga v resnici ne privlačijo. Te ženske so bile človeku lahko poslane z vzrokom. Če ima tak človek do teh žensk poniževalen odnos in jih ponižuje, se je ujel v zanko. Če pa ženske spoštuje in se trudi razvijati spoštljiv odnos, (ni potrebno, da se z njimi tudi intimno zapleta), mu bo postopoma življenje na pot pripeljalo žensko, kakršno si želi. Morda je bilo 10 žensk poslanih z razlogom, da tak človek razvije humanost in spoštovanje ter se plemenito dokaže, 11-ta ženska pa bo prišla ravno takšna, kakršno si je ves čas želel. Isto lahko taka situacija velja za ženske. Če se kdaj npr. urežemo ali kako drugače poškodujemo, nikar takrat ne preklinjajmo. Takrat se spomnimo, da se nam na podlagi tega dogodka že nekaj dobrega popravlja iz spodnjega sveta in tako se bomo veliko hitreje osvobodili. Stare rase za primer, so si prav namensko povzročale bolečine in so s tem sprožene vsebine obračale na prav. Življenje deluje kot računalniški program človeške evolucije.

Včasih se je potrebno v življenju malo "odštekati", da se nam vsebine lahko sprožijo, nato pa jih moramo čim prej spraviti v red, da nam življenja ne zrušijo. Ko vzrok pride narobe obrnjen v ta svet, nas odzemlji in postanemo šibki. Ženskam se običajno hitreje zgodi, da jih zrcalni svet obvlada, saj imajo več iluzij kot moški. Ko so vsebine sprožene, lahko delamo na sebi, se ukvarjamo s tekom, prebujamo čakre, izvajamo rituale, molimo k Svetim Silam, molimo v Božanstva, da se vsebine čim prej postavijo na prav in nam pravilno funkcionirajo. Na Programu Biozdravljenja se nam sprožene vsebine v celoti postavijo na prav. Kar je bilo v nas obrnjeno narobe, se nam postavi na prav. Zavestno pa se moramo potruditi, da postavimo na prav tudi svojo pamet, oziroma, da sprejmemo duhovno znanje, ki se je razvijalo že tisočletja. Potrebno je definirati svojo pamet, poštenje, odkritost, resnico.

Bolezen, ki npr. pride na površje, je prišla iz zrcalnega sveta z namenom, da se borimo in se skozi to krepimo. Ko premagamo bolezen, se okrepimo in postanemo močnejši. Zrcalni svet nas provocira, da se razvijemo v višje bitje. Človek je narejen z namenom, da se stalno bori in to je tudi pogoj, da se civilizacija razvija.

Rasno stanje nima vpliva na ljudi. Kar vpliva na ljudi v določeni rasi je v bistvu okolje, politični sistem, religija... Stare rase, ki so obstajale še pred belo raso, imajo potencial, da lahko dosežejo isto, kot lahko doseže bela rasa. V svetu obstaja 7. ras že od 25.000 let nazaj in nihče do sedaj se ni mogel razviti višje. V tem tisočletju pa se je odprla 8. rasa. Če začnemo delovati s potenciali višje rase, se nam odpre glava in se nam prebudijo novi možganski potenciali. Vživljenju vemo, da lahko uporabljamo le 2% do 4% možganskih potencialov. Obstaja pa možnost, da lahko v naših možganih sprožimo tudi 19. rasno stopnjo. Tako lahko možgani sprožijo vse nivoje, kateri so ljudem na voljo. Zavest sproži zakrnele možganske potenciale, skozi te se sproži moč skozi globine dimenzij in življenje lahko obvladujemo na višji stopnji, kot smo ga prej. Človek lahko tako vpliva na vreme, spreoblikuje sebe in materijo, spremeni telesne celice ljudi, spremeni živalske celice, rastlinske celice. Vse je možno doseči.

Primarna družina, v kateri smo odrasli, prav tako pogojuje, pod katero rasno stopnjo spadamo. Pri tem je odvisno predvsem od tega, kakšna načela vladajo v družini, ki nam lahko tudi zmanjšujejo rasno vrednost. V primarni družini je pomembno, na kakšni rasni stopnji deluje ali je delovala družina od očeta in družina od mame. Kot vidimo lahko v določenem narodu delujejo povsem različni programi ljudi.

Z novimi prebujenimi močmi moramo dati sebe pod nadzor, da z močjo ne delamo škode, pač pa da lahko naredimo veliko pozitivnega. Z novo močjo v makrookolju ne moremo narediti velike škode, lahko pa poškodujemo posameznika. Pomagajmo, da bo rasa bolj srečna, delujmo humano in pozitivno. V sebi imamo moč, da lahko popravljamo celo Evropo. Pazimo, da ne bomo delali škode. Nadzorujmo misli in nagone jeze, maščevalnosti, sovraštva, ljubosumnosti... Ljubosumnost je psihična motnja, iz katere pride sovraštvo in jeza. Imejmo sebe pod nadzorom.

POŽELENJE

V življenju je poželenje koristno izživeti. Skušajmo se izboriti skozi vzroke poželenja. Če bomo poželenje izživeli skozi življenje, nam ne bo več zanimivo. Prebujajmo v sebi čakre, izvajajmo jogo, Molitev Verovanja in tako bomo sebe okrepili ter poželenje se bo prelilo v čisto energijo. Lahko se zgodi, da pademo v fizični vzrok poželenja. Nekdo bo skozi realnost ugotovil, da je poželenje prazna iluzija. Nekdo drug pa se bo skozi realno dejanje ujel v suženjstvo od poželenja in se bo moral spopasti še z vzrokom odvisnosti od poželenja. Končni rezultat vsega skupaj je, da se moramo rešiti težnje po poželenju in da postanemo do poželenja ravnodušni. Ni prav, da poželenje v sebi zatremo, kot to naredijo npr. duhovniki. Ti poželenje v sebi namreč zatrejo in jim kasneje vzrok poželenja udari ven na površje lahko tudi kot fizična bolezen. S poželenjem se je potrebno soočiti in ga transformirati v drugo obliko, ga dvigniti na višjo dimenzijo, v mentalno dimenzijo. Če v nagon vlijemo ljubezen, bo ta dvigala nagon v višjo dimenzijo. Če se ljubezen prelije v nagon, ga osvobodi. Najbolj pomembno je, da poželenje dvignemo v dimenzijo sožitja, sočutja, ljubezni in nam bo tako plemenitila celo življenje. Isto velja tudi za ostale nagone (npr. po hrani, po poživilih...).

Nagon se razširi iz nekaj ljudi tudi na 1000 ljudi in ne deluje več kot nagon, pač pa kot vir življenja. Kdor nagon definira kot strast, ta običajno nima nikogar v resnici rad, pač pa je le suženj strasti. Kdor pa nagon definira kot srečo dihanja z ljudmi, tak človek ima rad vse ljudi, živali, rastline, življenje in čuti, kot da lebdi in ima vse rad. Taka je zakonitost evolucije. Vsak človek ima v sebi poželenje. Poželenje je potrebno dvigniti v višjo dimenzijo, dihati z ljudmi, živalmi, nebom, zemljo... Dihajmo z ljubeznijo, v sreči, svobodi, v sreči čutečega sožitja z ljudmi. Potrudimo se nagon in poželenje spremeniti v ljubezen, v sočutje, v sožitje ljubezni. Transformirajmo ga višje in imeli bomo radi vse ljudi.

Včasih človek misli, da je grešno čutiti ljubezen še do koga drugega. Če npr. ženska začuti ljubezen še do katerega drugega moškega, jo ljudje obsojajo. To je še posebej zatrto v Sloveniji. V resnici pa prava ljubezen ne izbira spola. Prava ljubezen je tista, v katero se transformira poželenje. Prav je, da imamo radi vse ljudi. Da čutimo sožitje ljubezni in lahko dihamo z vsemi ljudmi. To ni grešno, pač pa je sveto. V partnerski zvezi partner običajno misli, da je prav, da čutimo ljubezen le do njega. Če nas partner prisili, da ljubezen omejimo le na njega, začne ljubezen počasi ugašati. Če pa ljubezen prebudimo do vseh ljudi, lahko tudi do svojega partnerja izrazimo in z njim dihamo veliko več ljubezni. Imejmo radi vse ljudi. Bog ima vse rad. Angeli imajo radi vse. To je višja evolucijska stopnja ljubezni.

Ljudje nosijo v sebi vzroke iz preteklosti. Vzrok je kot ledena gora. Če ima človek v sebi vzrok, da je bil nekoč npr. prestrašen in prizadet, ima lahko ta vzrok še vedno v podzavesti. Vzrok lahko občasno ali ves čas prihaja v zavest in človeka bremeni. Človeška narava deluje tako, da če se želimo vzroka v sebi osvoboditi, moramo iti s svojo sedanjo zavestjo nazaj v preteklost, se soočiti z vzrokom, ga preživeti skozi krizo in skozi sebe. Sicer lahko breme vzroka še vedno nosimo v podzavesti. Projicirajmo se v vzrok, ga ponovno doživimo s sedanjim stanjem in ga skozi krizo izživimo.

Slovenci imajo ogromno vzrokov oziroma blokad v seksualnosti. Seksualnih blokad se lahko osvobajamo tudi skozi meditacijo in sicer tako, da se v meditaciji poglobimo v sebe in vzroke zavestno razkrajamo. Lahko si v meditaciji ponavljamo sugestijo: "Naj se seksualna blokada razkroji" ali "Naj pozitivne energije izničijo seksualno blokado". Z nihalom si lahko na ta način sproti merimo in razkrajamo seksualne blokade.

Vse oblike seksualne energije se bremenijo skozi iluzije in fantazije. Moški običajno padajo v provokacijo in iluzije skozi žensko mimiko (npr. ženski lasje, visoki škornji, dekolteji...). ženske padajo v iluzije skozi moško provokacijo (npr. moške mišice, avtomobili, denar,...). Ko je človek seksualno fizično aktiven, se skozi to razkroji veliko fantazij. Prej lahko človek v mislih v fantazijah iz "miške" naredi "slona". Ko pa se realno sooči s svojimi fantazijami, vidi, da je v realnosti "slon" v bistvu le "miška". S tem, ko gre človek v realnost, si razbije fantazije, se prizemlji in postane bolj realen. Nekateri ljudje pa se lahko ujamejo v nagon. V takem primeru so vseeno prišli iz fantazije v realnost in razbili blokade vzorcev. Če pa se ujamejo v strast, jih ta v tem primeru obsede in postanejo sužnji strasti.  V Indiji temu pravijo, da se Boginja Kali človeku usede na hrbet in mu sesa energijo ter življenjski vir. Če postane človek obseden s strastjo, se proti temu bori tako, da se od seksualnosti za nekaj časa distancira. V mirnem sedenju lahko ozavešča občutke strasti in nagona ter ni več seksualno aktiven. Podobno kot se lahko ujamemo v strast, se lahko ujamemo tudi v odvisnost od npr. alkohola, cigaret, kave... Človeška zavest je v vseh teh primerih zasužnjena. Če človeka obsede nagon in strast, je v takem primeru primerno izvajati duhovne vaje, meditacijo, mirno sedenje in začasno nič seksa. Človek tako postane močan in dobi stabilno stanje osebnosti.  Eno je, da si dovolimo seksualnost. Pred seksualnostjo smo lahko bili sužnji fantazij. Če pa smo padli v odvisnost od nagona in strasti, se v sebi borimo in izborimo. Temeljito se predamo celibatu in skozi meditacijo v sebi razvijemo moč, da smo mi gospodarji nad nagonom in našo zavestjo. Na ta način postopoma vse energije dvignemo v mental, se osvobodimo in upravljamo dimenzije navzdol.

ZLITJE ARHETIPOV MOŠKI IN ŽENSKA

Vsi ljudje imajo v naravi moški kot ženski arhetip. Ko se rodi moški, dobi v sebe 70% moškega in 30% ženskega dela. Ko se rodi ženska prav tako dobi v sebe 70% ženskega in 30% moškega dela. Moški del ženske ostane tekom življenja 6 dimenzij pod nulo globoko v podzavesti. ženski del moškega ostane tekom življenja 7 dimenzij pod nulo. Ta drugi del, ki je globoko v podzavesti, je težko živeti. Dokler človek deluje kot človek, je razmerje moški-ženska kot smo opisali 30% proti 70%. Bolj ko se človek evolucijsko dviga, se višje v razvoju arhetipa moški-ženska v večjem odstotku zlivata.


Prav je, da se zavedamo, da sta oba arhetipa (tako moški, kot ženski) enakovredna. ženska naj bi bila moškemu predana, moški pa naj bi bil v celoti spoštljiv do ženske. Če je ženska v 72% predana moškemu in jo moški spoštuje, lahko živita kar na 8. stopnji sreče, tako jima vse v življenju teče. Če je ženska moškemu predana 52%, lahko živita na 5. stopnji sreče. Zelo pomembno je, da ima moški spoštovanje do ženske. Da se lahko dogaja zlitje arhetipov, mora imeti moški vsaj 52% dominantnega stanja, oziroma biti ženski nadrejen, ženska pa mora imeti največ 48% nadrejenosti. Če vlada v odnosu obratno stanje v razmerju, ne more priti do več kot 32% zlitja arhetipov. Tako deluje narava in tako je narejen čas. Enkrat se rodimo kot moški, drugič kot ženska. Rojevamo se zato, da se naučimo pravilnega stanja moške in ženske narave. Tekom človeške evolucije gremo skozi 78 reinkarnacijskih stopenj in se rojevamo v različne spole. V posameznem življenju lahko izživimo več reinkarnacijskih stopenj naenkrat, lahko pa preživljamo eno reinkarnacijsko stopnjo tudi več življenj. Tako se tekom evolucije postopoma naučimo prave vrednosti ženske in moške narave. V neki fazi razvoja bo človek prišel v popolno zlitje arhetipov in takrat ne bo več spolov ter bo le eno bitje. To velja za vse ljudi. To se bo lahko zgodilo šele takrat, ko evolucija preseže naravo človeške evolucije. Posameznik mora v tem primeru priti v 5. angelsko dimenzijo, civilizacija pa mora priti v 5. kavzalno dimenzijo. Takrat začne skupnost delovati kot Bog. Vsa bitja so združena v enost moškega in ženske ter deluje kot Bog.

V Sloveniji so ženske 52% nadrejene/dominantne nad moškimi. V Avstriji pa npr. deluje pravo razmerje med moškim in žensko (52% moški - 48% ženske). Glede na zlitje, ki ga dosežeta partnerja (moški in ženska) med sabo, je odvisno ali se partnerja prizemljita ali pa delujeta odzemljeno. Če sta partnerja odzemljena, skozi odnos rušita pozitivno ravnovesje narave in pozitivnih vrlin.

Šele elohimska rasa je tista, ki lahko živi popolno zlitje arhetipov. Angelska rasa npr. obstaja že na mentalni dimenziji, je druga rasa in ima lahko tudi nizko evolucijo. Angeli so šli skozi sveti ogenj, ni pa rečeno, da so celovita bitja. Vsa angelska bitja imajo nad 50% zlitja arhetipov. Obstajajo pa civilizacije, ki imajo zlitje arhetipov zgrajeno še višje kot angelska rasa.

To tisočletje se je pričelo rojevati z letom 2000 in vsako leto se prebujajo novi vzroki, katere je potrebno predelati. Z rojstvom tisočletja se je prebudila materija, ki teče v 1. astralno dimenzijo. Prebuditev 2. duhovnega planeta je prav tako povzročilo, da se je veliko vzrokov prelilo v astralno dimenzijo. Ker se je v svetu sprožilo veliko novih vsebin, je navzven udarilo tudi veliko seksualnih vzrokov in kaosa, kar je potrebno predelati in oplemenititi.

Kako funkcionira seksualna energija? Seksualna energija predstavlja astral. Čeprav na površju zgleda, da imajo moški seksualne energije več kot ženske, to v resnici ne drži.  Moški svoje seksualne energije sploh nimajo, saj so v osnovi mentalna bitja. Seksualno energijo imajo le po ženskem delu sorodstva (po materi, ženi, ženskih otrocih...). ženske pa so v osnovi astralna bitja, predstavljajo element vode in zato tudi vsebujejo seksualno energijo.

Tako moški kot ženska lahko v sebi nosita seksualne zablokirane energije. Pomembno je, da se te blokade prebudi iz materije in se jih v prvi fazi dvigne v astralno dimenzijo. Takrat nas običajno v astralu osvobojene blokade lahko zasužnjijo in jih je potrebno hitro dvigniti v mentalno dimenzijo. Ko se zablokirani seksualni vzroki iz materije dvignejo v astral, se sprva pokažejo v vsej svoji negativi in kaosu. Takrat smo v nevarnosti, da nam lahko vzroki zrušijo življenje. V mentalu pa se z novimi osvobojenimi seksualnimi vzroki naredi vsa vitalnost, zdravje... Da nepredelane seksualne blokade hitro dvignemo v mental, zelo pomaga, da prebujamo čakre, izvajamo jogo, meditacijo, molimo k svetim silam, h Vrhovnemu Bogu...

Približno polovico sveta drži kundalini energija, polovico pa seksualna energija. Seksualna energija deluje (v primerjavi s kundalini energijo) bolj aktivno in gibljivo. Seksualna energija daje kundalini energiji gibanje. V svetu delujeta kundalini in seksualna energija kot mož in žena in se v neki fazi razvoja tudi združita. Kundalini predstavlja boginjo Šakti (v križu). Ob prebujanju se kundalini dvigne po šušumnem kanalu in se spoji z bogom Šivom (v glavi). Kundalini prebujamo na Delavnicah Duhovnega Razvoja. Če se kundalini prebuja v okolju, kjer ni seksualnih deformacij, se tudi seksualna energija lepo prebudi in dviga v višje dimenzije. Po Delavnici Duhovnega Razvoja nam tako kundalini kot seksualna energija delujeta na visoki oplemeniteni vibraciji. Po 3. mesecih po Delavnici pa običajno seksualno energijo sami zatremo, kundalini pa pustimo pri miru. Problem je v tem, da seksualne energije ne spoštujemo dovolj. Seksualno energijo je potrebno gledali na spoštljiv način, se zavedati, da je življenjska energija, ki je dana od Boga, jo priznati in plemenititi. Za primerjavo, Nemcem je uspelo, da kar v 85% seksualno energijo pravilno uporabljajo in ravno to jim omogoča, da jim njihov sistem tako kvalitetno funkcionira. V Sloveniji pa je zaradi zgodovine komunizma in religije problem, da se smatra seksualna energija za grešno, zato tudi deluje na tako nizki stopnji.

Jogiji sprožajo kundalini in seksualno energijo iz materije tako, da po cele dneve sedijo v lotosovem položaju in meditirajo. Pri tem grejo skozi svoj lastni pekel in predelujejo svoje lastne še neizživete vzroke. Ta proces traja v templjih in osami tudi 7 let. Kdor od jogijev zdrži, tudi izživi vzroke kundalini in seksualne energije ter jih tako dvigne v 4. mentalno dimenzijo. Tudi Indijanski šamani npr. že od otroštva  živijo v jami, se duhovno razvijajo, predelujejo vsebine in šele ko odrastejo, pridejo osvobojeni ven iz jame ter postanejo šamani. V zahodnem svetu je merilo 4. kavzalna dimenzija. Kundalini deluje do 4. kavzalne dimenzije, seksualna energija pa do 3. mentalne dimenzije. V evropskem svetu ne moremo po cele tedne sedeti v lotosu in meditirati, saj moramo hoditi v službo, skrbeti za družino... Zato lahko v Evropskem svetu sprožamo seksualne vsebine predvsem s seksualno aktivnostjo, s seksom.



Seksualna aktivnost in seksualna svoboda lepo sproža seksualne vzroke iz materije v astral. To je dobro in je tudi pot, po kateri napredujemo in se razvijamo. Pri tem pa moramo paziti, da se ne ujamemo v nagon, sicer nam v astralu sprožena vsebina lahko zruši celo življenje. V 1. astralni dimenziji nam sproženi vzroki rušijo zdravje, blaginjo. V 2. astralni dimenziji nam vzroki povzročajo bolečine, psihično trpljenje. Sprožene vzroke je potrebno čim prej dvigniti v 3. astralno dimenzijo. V 3. astralni dimenziji namreč obstaja sveti ogenj, v katerem izgorijo nepredelane surove vsebine in se oplemenitijo. V tej dimenziji obstaja seksualni užitek, ki pa še vedno ruši življenje. Zato je zelo pomembno, da sprožene vsebine dvignemo še višje v 4. astralno dimenzijo, kjer ni več nevarnosti. Še vedno obstaja užitek, ki pa ne ruši več življenja in ga lahko svobodno doživljamo. Težko je ugotoviti, ali se nahajamo še na 3. ali že na 4. astralni dimenziji. Da smo prišli na 4. astralno dimenzijo vemo takrat, ko seksualno komunikacijo doživljamo v duši in takrat ni več nevarnosti podrejenosti do užitka. Če pa v 4. astralni dimenziji kdo od partnerjev zateži (npr. z ljubosumnostjo, zavistjo, egoizmom, posesivnostjo...), zbije osvobojene seksualne vzroke nazaj celo na 1. astralno dimenzijo. Da nihče od partnerjev ne zateži, je potrebno veliko zrelosti in veliko samonadzora.

Iz stališča Boga seksualnost ni nič grešnega. Je aktivnost, v kateri obstaja ogenj (in potencialna nevarnost), na drugi strani pa vsebuje veliko plusa. Da človeka ne preplavijo občutki zateženosti, zelo pomaga iskrena vera v svete sile in v Boga, ki pomaga razkrajati vzroke zateženosti. Najbolje pomaga iskrena prošnja in vera v Boga, redno obujanje čaker, (vsaka čakra ima svoje Božanstvo), ki nas ščitijo, vse to dvigne naše vzroke kar na 4. astralno dimenzijo. Izvajanje ritualov (kabalističnega križa in pentagrama) lahko prav tako dvigne vzroke, vendar do sredine 3. astralne dimenzije.

Svobodna seksualna aktivnost prinese veliko prednosti, na drugi strani pa tudi nevarnosti (če kdo zateži). Vsak človek ima lahko materialno blokado v katerikoli čakri. Veliko ljudi je že dvignilo seksualne blokade in jih oplemenitilo, vendar čim eden od partnerjev zateži, zbije že oplemenitene vsebine nazaj v 1. astralno čakro. Pomembno je, da nikoli po krivici ne zatežimo svojemu partnerju pri osvobajanju seksualnih blokad in vzrokov, saj si drugače lahko ustvarimo tudi 10.000% karme greha. Oba partnerja morata na to paziti. Če kateregakoli od partnerjev preplavijo občutki zateženosti, se mora z njimi spopasti sam v sebi in jih nikoli ne sme izraziti navzven. Spopasti se je treba z lastnimi vzroki trpljenja, v sebi pretrpeti občutke, ponavljati v sebi vrline (ljubezen, razumevanje...), razvijati vero v Boga, obujati čakre... Tako se nam bodo sčasoma vzroki zateženosti v zavesti predelali in se jih bomo v celoti osvobodili. Nikoli ne smemo zatežiti z lastno ljubosumnostjo in posesivnostjo, sicer lahko rabimo tudi 7. let, da pridemo nazaj na stopnjo, kjer smo bili, preden smo zatežili.

Ko sta moški in ženska v stalnem partnerskem odnosu, lahko sčasoma sprožita vzroke in prideta v monotono ter dolgočasno stanje seksualnosti. Čutita, da obstajajo seksualne blokade in da ne moreta svobodno doživljati seksualne komunikacije. V Sloveniji ima večina ljudi le 2% kvalitetno osvobojenih seksualnih vsebin in kar 98% blokad. Seksualne blokade lahko nosita partnerja v sebi celo življenje odnosa in se jih nikoli tekom življenja ne osvobodita. Tako živita trpljenje. Teh seksualnih blokad pa se je možno tudi osvoboditi.
Seksualna vzgoja je resnica. Prav je da jo vemo. V življenju iščemo srečo in iščemo, kako lahko izboljšamo kvaliteto življenja. Zakaj bi drug drugemu grenili življenje z blokadami. Včasih partnerji težijo drug drugemu brez razloga. V sebi imajo vzrok ljubosumja. Tisti partner, ki zateži, se lahko dvigne ven iz škode (ki jo je s tem naredil) šele po 7. letih. Partner, kateremu je drugi partner zatežil, pa se dvigne ven šele po 3 letih in pol. Da naredimo greh in zatežimo, lahko naredimo tudi na tiho, si npr. v mislih ustvarimo kakšno krivično fantazijo in tako naredimo škodo. Zato vedno pazimo, da svojemu partnerju ne bomo nikoli zatežili s svojimi vzroki ljubosumja, zavisti, egoizma ali posesivnosti. Svojega partnerja je prav, da vedno gledamo na human in spoštljiv način. Da se zavedamo, da je individualna osebnost in je človeško svobodno bitje. Imejmo moralo do svojega partnerja.

Če imamo stalno partnersko razmerje, ne iščimo seksualne aktivnosti navzven. živimo lahko tako, kot smo živeli do sedaj. Ne splača se nam reskirati razmerja, saj gremo lahko sicer tudi narazen, če bomo delali napake. Na drugi strani pa je prav, da imamo vedenje. Da imamo vedenje in poznamo resnico, kako se lahko osvobodimo, kako deluje življenje in kako potekajo energije.


Človeška rasa spada pod 9. dimenzijo, čeprav prihaja sicer iz 10. in 11. dimenzije. Ko so ljudje še živeli v Raju, so živeli v 9. dimenziji. V tistem času so si ljudje zavestno ustvarili elementale. Elementali so bitja, ki delajo za ljudi in spadajo pod 8. dimenzijo. Če 8. dimenzijo razdelimo na 10 poddimenzij, se elementali nahajajo na 8,9 dimenzije. Elementali so bitja, ki so bila enkrat na Zemlji in so kasneje dosegla Božanstvo. Sedaj so polbogovi in se jih lahko časti v tem svetu. Vsi elementali so umetne kreacije preteklih civilizacij, (ki so bile visoko razvite). V resnici so elementali inteligentni duhovi. Polbogovi se bojijo ljudi in to sploh velja za elementale, ki so bili narejeni z namenom, da bi delali za ljudi in jim pomagali. V preteklosti so ljudje že ustvarili elementale ali superbitja, da bi jim ti služili. Ker pa so ljudje padli na nižjo evolucijo, so postali superbitjem podrejeni. Superbitja ves čas ljudem nastavljajo zanke, da ne morejo zrasti na višjo evolucijsko stopnjo. Vsi ljudje bi morali verovati, da imajo v sebi moč in da lahko vse dosežejo. Druga stvar, ki je pomembna pa je, da se ljudje rešijo človeških fint, v katere padajo in so bile postavljene kot ovira od superbitij.

Proces v našem svetu se odvija v tej smeri, da človeška civilizacija postopoma potuje iz dobe Kalijuge proti Zlati dobi. V vodnarjevi dobi bodo ljudje prišli v 5. dimenzijo. Kdor je bil na vsaj 7. Delavnicah Duhovnega Razvoja pri Slavku Mahne Shyama, je v svojem bitju fiksno dosegel že 9. dimenzijo. Človek, ki prebudi 9. dimenzijo, je v tej dimenziji fiksiran in iz nje razvija posamezne življenjske vrline ter cilje. To se lahko npr. pokaže v poslu, ki ga človek obvlada in je npr. vrlino razvil že na 7. stopnjo 9. dimenzije, (kjer ima fiksirano delovanje). Kdor je bil vsaj na 2. do 3. Delavnicah Duhovnega Razvoja, (kjer se je prebudilo kundalini energijo), lahko že do 4. stopnje uporablja 9. dimenzijo, kar je zelo veliko.

V tem svetu sta najbolj pomembni 2 energiji: seksualna in čustvena energija. Seksualna energija deluje v fizičnem svetu močneje kot čustvena, saj je naš svet astralno materialen.
V višjih duhovnih dimenzijah pa sta seksualna in čustvena energija združeni. Polbogovi so v ta svet vnesli finte, da lahko manipulirajo z ljudmi. Ena izmed teh fint je šibkost in nizkoten nagon, ki se mu ljudje podredijo. Duhovno prebujeni ljudje postopoma razvijejo sidije oziroma duhovne moči. Sidiji so v resnici ovira duhovnem napredku in niso znak visoke duhovne prebujenosti. Visoka duhovna prebujenost je takrat, ko narava dela za nas, ko smo neosebno nevidni, nevtralni in neopazni v sožitju z naravo ter z okoljem.

Skozi Slavka Mahne Shyama lahko brez ovir uporabljamo 9. dimenzijo. Lahko uporabljamo elementale, ki bodo delali za nas in nam pomagali.  Pri tem pa je pomembno, da se držimo pravil in se z ovirami borimo skozi sebe. Da se zavedamo, da drugi ljudje niso krivi za ovire, s katerimi se soočamo. V sebi običajno nosimo vzrok, da smo postavljeni v določeno okolje in se skozi ovire ter ljudi lahko izborimo na višjo stopnjo našega razvoja.

Tudi, če v sebi ne čutimo svoje Božanske vsebine, je pomembno, da se zavedamo svoje izvirne človeške narave, ki je višja in močnejša od elementalov, superbitij, polbogov. Moramo se truditi razvijati in delati sožitje z ljudmi in okoljem. Elementali so namreč v človeštvo vnesli tudi finte nesožitja. Ljudje pa so močni ravno v sožitju z drugimi ljudmi in sicer, ko niso sami. Obstajata 2 osnovi energiji sožitij: sožitje v čustvenem stanju in sožitje v seksualnem stanju. Seksualna energija deluje na elementu vode in v astralu ter je količinsko v večji meri prisotna v tem svetu, ki je astralno materialen. Čustvena energija deluje na elementu ognja in zraka ter je vsebinsko bolj redka in neoprijemljiva v primerjavi s seksualno energijo. Seksualna energija je vsebinsko bolj gosta, oprijemljiva in se jo tudi lažje upravlja, če jo znamo pravilno usmerjati. Seksualno energijo je potrebno skozi zavest dvigniti na višjo vibracijo, da deluje kot neosebna komunikacija skozi vsa človeška bitja. Tako v njej ne obstaja več nagona. Seksualna energija nam mora služiti in biti podrejena. To predstavlja moč, da lahko uporabljamo tudi polbogove. Seksualno energijo je potrebno dvigniti v 4. čakro (srčno čakro), takrat izgubi vrednost seksualnosti in je ne doživljamo več skozi odvisnost. Tako postanemo močnejši, sposobnejši in se nam okrepijo vse naše lastnosti. Ko uspemo dvigniti seksualno energijo v 4. čakro, čustvena energija izgubi vrednost in seksualna energija dobi vrednost nad 75%. To je zelo pozitivno, saj se v nasprotnem primeru, (če zadominira čustvena energija), ljudje običajno odzemljijo. V tem svetu uspejo tisti ljudje, ki višje razvijejo seksualno energijo. Nihče je sicer še ni uspel dvigniti v 4. čakro, so jo pa ljudje uspeli dvigniti višje od 2. čakre (astralne dimenzije). Že ko jo dvignemo v 3. čakro (mentalno dimenzijo) postanemo veliko bolj uspešni. Pomembno je, da seksualno energijo dvignemo v prsni predel, takrat namreč šele pridemo v stanje, da vplivamo na realnost. Kdor je v tem svetu šibak, prestrašen, omejen, zatrt... tak človek ima običajno seksualno energijo le v 1. in 2. čakri. Kdor pa jo je uspel razviti do 3. čakre, ni več podrejen seksualni energiji in ima nad njo 50% nadzora. Spopadimo se z nagonom in si ga podredimo. Tako bomo dobili moč in si uredili življenje. Seksualna energija je komunikacija. Če nimamo obvladanega seksualnega nagona, ne moremo razviti lastne individualnosti. Seksualno energijo moramo dvigniti vsaj v 3. čakro. Ko obvladamo 3. čakro, lahko potem delujemo na astralno materialno dimenzijo. Jogiji meditirajo in dvigajo svojo seksualno energijo v višje čakre ter tako razvijajo svojo individualnost. Če želimo dvigniti svojo seksualno energijo višje, je zelo primerno, da prebujamo čakre. Pomembno je tudi da razvijamo pravilno seksualnost. To je takrat, ko je ženska v seksualnem odnosu moškemu povsem predana, moški pa ima nadzor nad sabo in v celoti obvladuje seksualnost ter jo pravilno usmerja.

Po Delavnici Duhovnega Razvoja lahko še 7. mesecev zatem delujemo z vibracijo seksualne energije vrh mentalne dimenzije. Šele z očitki v partnerski zvezi izničimo vrednost naše seksualne vibracije. Zelo pomembno je, da nikoli ne očitamo svojemu partnerju, če slučajno pogleda kakšno drugo osebo. Če npr. moški opazuje kakšno drugo lepo žensko in ga partnerica ljubosumno zasuje z očitki ter mu zateži, s tem zbije vibracijo seksualne energije obeh navzdol. To prav tako velja za moške, če so ljubosumni na svoje ženske. Ko razvijamo vibracijo seksualne energije, postopoma namreč pričnemo spontano dihati z vsemi ljudmi z našim nivojem prebujene seksualne komunikacije in prav je tako. Partnerja se morata med sabo spoštovati in si zaupati. Če namreč zatežimo partnerju z očitki, s tem zbijemo vibracijo seksualne energije iz 9. stopnje celo na 3. in 2. stopnjo. Če se nam dogaja, da nas kdaj prevzamejo občutki ljubosumja, pomeni da imamo v sebi elemental, ki hoče nad nami zadominirati. Ne smemo dovoliti, da nas elementali na tak način zmanipulirajo in nas tako zbijejo navzdol. Če v sebi kdaj občutimo občutke ljubosumja, je pomembno, da tega nikoli ne izrazimo navzven, pač pa da se sami v sebi borimo, se izborimo s svojimi lastnimi občutki ljubosumnosti, posesivnosti in egoizma. Tako premagamo elementala v sebi in napredujemo na višjo stopnjo v svojem razvoju. Naš partner nam je le v pomoč, da se lahko elementala v sebi takrat osvobodimo. Otroci se ob rojstvu rodijo z vibracijo seksualne energije vrh mentalne dimenzije in do 5. leta starosti ohranijo tak potencial, saj imajo do seksualne energije neoseben odnos. Po 5. letu starosti, pa jim okolica potencial žal zbije na nižjo vibracijo.

V življenju živimo z energijo in skozi energijo dosegamo cilje. Pomembno je, da se trudimo biti v sebi, da ne izgubljamo energije navzven. Ljudje so namreč preveč usmerjeni navzven (npr. v časopise, zvezdnike...) in ker se ne cenijo dovolj, tako izgubljajo sebe. Svojo energijo izgubljajo odzemljeno navzven. Potrudimo se, da ostanemo v sebi prizemljeno. Biti moramo realno prizemljeni v sebi. Bodimo pozitivni, humano spoštljivi in bomo skupaj popravljali svet okoli nas. Prav je, da prebujamo pozitivne energije, še posebej sebi. Usmerimo se v sebe in v sebi gradimo energije, tako bomo pomagali tudi okolici. Energije lahko kdaj usmerimo tudi navzven. Potrudimo se delovati pozitivno.

Verujmo navzgor s celim svojem bitjem in verujmo navzdol. Vero tako usmerjamo v 7. čakro. V tisti del v katerega verujemo, s tistim delom se gradi povezava. Nobena meditacija na svetu nima take moči, kot pa pravo verovanje. Z verovanjem povežemo svoje sile in se z njimi povežemo z naravo življenja. Ljudje so povezani z notranjo silo narave in so povezani z vsemi ljudmi in stvarmi okoli sebe. Če pravilno aktiviramo vero, se okoli nas vse aktivira in se nam prilagodi. Če želimo razviti pravo verovanje, moramo odstraniti razum. Kdor hoče verovanje razviti skozi razumsko stanje, ga ne more. Pri tem je odvisno tudi od tega, koliko je človek še ujet v naučene podatke. Če človek veruje v naravo življenja lahko doseže čisto vse.

Ko je šel Slavko Mahne Shyama v Božansko Središče, se je prej vsaj 10 let ukvarjal z meditacijo. Ko je prišel v Božansko Središče, ga je zlomilo. Prebudilo se mu je pravo verovanje, brezpogojno verovanje. Ko brezpogojno veruješ in se daš Sili, se vse uredi. Veruješ brez da razmišljaš o kakšni osebni koristi. Brezpogojno veruješ, pa čeprav umreš. Moraš si izbrati pravi cilj verovanja.

Ko je Slavko Mahne Shyama zapustil Zemljo in šel v Vrhovnega Boga, je imel predstavo o Bogu skozi Krščanskega Boga. Ko je vstopil v Vrhovnega Boga, ga je v Vrhovnem Središču zaobjela nepredstavljiva toplina domačnosti. Vsi smo na poti tja. Vsi imamo v sebi pozitivne in negativne lastnosti. Z negativnimi lastnostmi (kot so npr. egoizem, sovraštvo, pohlep, ljubosumnost, posesivnost...) zaviramo pot do Boga. Pozitivne lastnosti (kot so npr. sreča, svoboda... ki jih dajemo ljudem), pa nam pot do Boga odpirajo. Splača se nam potruditi in razvijati pozitivne lastnosti, saj bomo tako hitreje prišli v Božanstvo. Nihče ne more priti v Božanstvo, dokler v sebi ne premaga svojih negativnih lastnosti.

Verovanje se tiče nas samih. Ko bomo vstopili v notranje bitje, bomo s pravilnim verovanjem zmanjšali napačno verovanje. Verovanje je največja moč, kar jih obstaja. To ni tista moč, ko se šopiriš. Je tiha moč, s katero naredimo polje prijetne moči in varnosti. Ko življenje dela za nas. Usoda dela za nas. Polje sreče, ki se širi skozi nas. Brez verovanja lahko pridemo le do 30% pravilnega delovanja. Moč se nahaja tam, kjer je resnica. V sebi moramo razviti plemenito in humano osebnost ter razviti ponižnost. Le kot otroci smo imeli pravo verovanje. Ko razvijamo verovanje, ne smemo delovati tako, da verujemo zaradi koristi. Verovati moramo neosebno, brez koristi verovanja, brez razuma.

V očeh Božanskega stanja med moškim in žensko ni razlike. Moškega in žensko si lahko predstavljamo, kot da se nahajata ločena v piramidi. Z evolucijskim razvojem se navzgor po piramidi čedalje bolj zbližujeta. Če razdelimo piramido ali stopnje razvoja na 10 stopenj, se moški in ženska na 7. stopnji združita in zlijeta. Ko evolucijsko napredujemo in gremo še višje, pridemo v stanje, kot bi imeli vse ljudi na svetu na enem mestu. Vse deluje kot ena celota, vendar ima vsaka zavest vsebino celega sveta. Vsa bitja so v celoti individualizirana in se dajejo celoti, ki jih preplavi. V 9. stopnji s nahajajo individualizirana bitja. V 10. stopnji pa obstaja samo Bog, ki je absoluten. Kdor vstopi v 10. stopnjo, se razširi skozi Boga in je eno z Bogom. Bog predstavlja združenost vseh bitij, ki so se sposobna zliti. V 10. stopnji ni več individualnosti. Je eno samo zavedno bitje. Je eno samo bitje z individualnostjo vseh bitij. Ena sama individualnost. Vsebina ima ves čas isti program. Splača se nam plemenito delati za evolucijo, da bomo hitreje prišli višje.

Človeštvo deluje na 2. stopnji. Nekdo ima lahko zgrajen energetski material že zelo visoko, vendar če deluje s pametjo npr. le v začetku 3. stopnje, deluje z vsebino kot slon brez glave. Veliko udeležencev Slavka Mahne Shyama ima zgrajen energetski material že na 6. ali celo višje od 7. stopnje, nihče pa zavestno ne deluje višje od 4. stopnje. Tudi moč je dvorezni meč in lahko naredi veliko škodo. Vsi, ki se duhovno prebujamo, smo že razvili veliko moči, v mišljenju pa se nismo kaj veliko spremenili. Potrudimo se zmanjšati svoje negativne lastnosti in razvijmo ponižnost, predanost, vero do Boga, ki je v naravi in je povsod okoli nas. Prav je, da v sebi razvijamo plemenito humanost v mišljenju, govorjenju in delovanju ter razvijamo predanost in vero v stvarstvo, v Vrhovnega Boga.

Mineralni, rastlinski, živalski, človeški svet. Kje se nahaja pozicija človeka v tej verigi? Nižji svetovi imajo še milijone nepredelanih vsebin. Človek je kot sadež na drevesu življenja. Minerali, rastline, živali so kot steblo in listi, človek pa je kot sadež. Če človek drevo življenja pravilno časti, bo deblo lepo skrbelo zanj. Npr. Indijanci so to uspeli dojeti, zato jim drevo življenja uspeva in delujejo kot svobodni sadeži. Bela rasa za svoje drevo življenja nič ne skrbi, saj misli, da je nižja evolucija le vir izkoriščanj. Tako drevo življenja za belo raso zdravo deluje le 23%. Nižja evolucija daje rezultate, če zanjo pravilno skrbimo. Če bi bela rasa s svojo tehnologijo delovala pravilno, bi lahko tudi 80% vzdrževala drevo življenja. Še pred Indijanci je na tistem območju obstajala rasa, ki je bila veliko bolj razvita. Bila je Elohimska rasa. Ko so belci prišli v Ameriko, so se soočili s tem Elohimskim virom energij in čeprav ta vir v sedanjem času belci rušijo, ga je še vedno 85% na uporabo. Amerika deluje pravilno le 10%. V Avstraliji npr. pa je ta vir starih elohimskih energij popravil belce in delujejo kar 95% pravilno.

Dolžnost ljudi je, da verujejo, da razvijajo verovanje, tako bodo vstopili v energetsko polje Božanstev in bodo tako vključeni. Pravo verovanje sproža globlje dimenzije. Globlje dimenzije se odprejo tistim ljudem, ki se v polni veri pravilno odprejo. Če se pravilno odpre že samo en sam človek, pri tem izjemno pomaga, da se lahko skozi njega Božanstvo izrazi. Evropejci so nagnjeni k tem, da se radi ujamejo v razumsko zanko in se ne znajo odpreti silam na pravi način. Ko pravilno veruješ, prideš v stanje, ko misliš, da boš umrl. Umreš za bitje v katerega veruješ in res energetsko umreš in se izraziš ter "rodiš" kot drugo bitje.

Ko se je Slavko Mahne Shyama v preteklosti duhovno izpopolnjeval pri Indijcih, so mu rekli, da je Bog povsod okoli nas, da je vse ustvarjeno iz Božanstva. Ko je iskal vir Boga, je videl, da je vse ustvarjeno iz Božanstva, npr. da je gora ustvarjena iz moči Boga. Videl je ogromne sile, kaj vse je Bog ustvaril. Bog je center in okoli širi energijo. Nahaja se povsod. Je v mineralnem, rastlinskem, živalskem, človeškem svetu. Če gledamo, da je vse kar nas obdaja ustvarjeno iz Boga, znamo razumeti pojem Boga in pravo verovanje. Indijci znajo pravilno verovati. Bog je tu, v nas, okrog nas, tukaj pod nami, nad nami, v nas. Ko delujemo na ta način, pride do reakcije, da se človek začne premikati proti Bogu in se mu začne približevati. Verujmo, da je Bog tukaj in uporabljajmo njegovo vsebino. Bolj ko to kreiramo, bližje se premikamo, bolj smo svobodni, bolj zdravi, bolj vitalni. S tem dvigamo stopnjo svoje evolucije.

Človeštvo ima še 1,5 milijona neizživetih vzrokov. To so tiste neizživete vsebine, ki jih ljudje še ne živijo in jih morajo še predelati. Za primerjavo živali (npr. psi in mačke) imajo še 3 milijone neizživetih vzrokov, črvi še 10 milijonov. Manjši del človeških nepredelanih vzrokov se nahaja v "zlobnih" dimenzijah, katerih namen je, da se transformirajo in predelajo skozi življenje. Večina neizživetih vzrokov pa se pri ljudeh nahaja še v živalskih, rastlinskih in mineralnih dimenzijah. Do teh dimenzij je primerno gojiti ljubezen. Če se trudimo gojiti ljubezen do nižjih dimenzij, (katerih še ne moremo živeti), s tem te dimenzije negujemo.

Proces evolucije človeka se odvija tako, da ko človek evolucijsko napreduje, se v določeni stopnji razvoja povleče ven iz mineralnih vsebin v astral. Tako v mineralnih vsebinah nima več vsebin in z njimi ni več povezan. Nato napreduje, se povleče ven iz rastlinskega sveta in je povezan le še z živalskim svetom. Obstaja stopnja v razvoju, ko se človek povleče ven iz živalskega sveta in takrat človek ne deluje več človek, pač pa postane angelsko bitje. Sicer je še vedno v komunikaciji z živalskim svetom, vendar na drugačen način. Na tej stopnji "človek" (z angelsko vsebino) živalski svet plemeniti in ohranja.  Človeškem svetu je odsev živalski, rastlinski in mineralni svet. Angelskem svetu je odsev človeški svet. Bogovom je odsev Angelski svet. Višjim Bogovom je odsev Božanski svet. Vsa bitja imajo v nižji dimenziji vsebine skozi katere delujejo in v vsaki dimenziji se bitja razvijajo.

Ljudje nosijo v sebi netransformirano obliko mineralnega, rastlinskega in živalskega sveta. Človek se iz nižjih vsebin dviga ven z meditacijo, skozi Delavnice Duhovnega Razvoja, skozi Kundalini Delavnice... Na Delavnici Duhovnega Razvoja se neizživeti vzroki udeležencev v ogromnih količinah zmanjšajo in predelajo. Nekateri so se skozi Delavnice osvobodili in povlekli ven že iz mineralnega sveta. Pomembno je, da gojimo pozitiven odnos do živalskega, rastlinskega, mineralnega sveta. Do vseh svetov je potrebno imeti pravi odnos. Razvijamo neosebni odnos in nižjim dimenzijam dajemo ljubezen. Če že ne uspemo dati ljubezni, pa jim vsaj pustimo svobodo. Če imamo in razvijamo ljubezen do sveta, je v svetu veliko prijetneje živeti, ne glede na to, kakšen je svet. Kar uredimo v sebi, to lahko živimo. Tudi če je v svetu kriza, je za človeka, (ki vzroke v sebi uredi), več ni.

ODNOS DO ŽIVALI

Živali nas lahko osvobajajo od težkih človeških vsebin, saj v sebi nosijo izvirno stanje ravnovesja, kar človek težko živi. Dogaja se, da v svetu ljudje živali neusmiljeno pobijajo: krave, piščance, svinje, ribe... Morskim živalim npr. ljudje rečejo kar morski sadeži, vendar to niso sadeži, to so živali. Primerno je, da do živali izražamo ljubezen, do rib, vrabcev, vse kar vidimo... Kot zanimivost, delfini in nekatere vrste kitov npr. Orke delujejo celo na 4. mentalni dimenziji. To so plemenita bitja, ki imajo tako visoko evolucijsko vrednost, da plemenitijo vsa ostala morska bitja.

Na kmetijah imajo ljudje večinoma pravilen odnos do živali in tam obstaja prijetna atmosfera. Zavedajo se, da so ljudje ljudje, živali pa so živali. živali spijo zunaj hiš in živijo svojo živalsko naravo. Ljudje živijo v hišah in živijo svojo človeško naravo. Ljudje pa lahko svojo človeško naravo tudi pokvarijo. To se dogaja večinoma v mestih, kjer je pravilen odnos do živali močno porušen. Pogosto se dogaja, da imajo mestni ljudje hišne ljubljenčke v stanovanjih in imajo do njih napačen odnos. živali smatrajo za družinske člane, se z njimi izenačijo in jih smatrajo, kot bi bili človeška bitja. S tem uničijo ravnovesje narave živali in človeka. Človek tako pade v podrejen odnos do živali in žival človeka povleče v astralni svet. Ko ljudje žival sprejmejo za del svoje človeške rase, energetsko padejo v nivo živali in tudi žival energetsko pade v človeka. žival človeka tako drži na nivoju živalske evolucije, namesto da bi človek živel na nivoju človeške evolucije, kjer bi se po naravni poti moral nahajati. Ljudje tako padajo v podrejen odnos do živali. To še posebej vpliva na tiste ljudi, ki sprejmejo živali kot del svoje človeške rase. Če imajo ljudje živali radi na napačen način, v resnici tudi ljudi ne morejo imeti radi, saj se jim poruši in zablokira prava čista medčloveška komunikacija. Za hišne ljubljenčke bi bilo bolje, da ne spijo v stanovanjih, saj čez stanovanje razširijo nižje evolucijsko polje. Na kmetijah to ljudje instinktivno čutijo in živalce lepo pustijo zunaj ali jim pred hišo naredijo hišice ali kakšen drugačen prostor, kjer lahko ponoči spijo. Pomemben je način na katerega človek na žival gleda. Včasih pa je za kakšnega človeka lahko tudi primerno, da ima hišnega ljubljenčka. Obstajajo ljudje, ki so tako zelo nečuteči oziroma čustveno "robotizirani", da jim ravno žival pomaga osnovno čutnost razviti. Ni nekega splošnega recepta. Nekateri ljudje postanejo bolj čuteči, saj so bili prej nečutni. Nekateri ljudje pa ravno s tem, ko padejo v podrejen odnos do živali, čutnost izgubijo.

V letu 2013 se je sprožil plus (jang) pol, ki predstavlja moški pol in je šel navzgor vse do 7. čakre. Minus (jin) pol, ki predstavlja ženski pol, je prišel z našo pomočjo na 2. čakro in se ureja v letošnjem letu. V sodih letih se ureja jin pol, v lihih letih pa se ureja jang pol. Pozitivno in negativno v življenju je zelo relativen pojem. Resnično pozitivno predstavlja prava harmonija med plus in minus polom. Energije, ki se sedaj dvigajo, imajo podoben proces za človeka kot kundalini energija. Dokler vsebina energije ne gre skozi telo navzgor, deluje za nas kot tujek. Vsebina mora iti skozi nas in do tistega nivoja, do katerega uspemo vsebino predelati, do tam nam energija služi. V letošnjem letu je potrebno predelati jin pol, kar pa bodo ostali ljudje uspeli predelati šele v letu 2015, ko se bo premagala tudi finančna kriza.

TRANSFORMACIJA ČLOVEŠKE KRVI

Ko se rodimo v ta svet, dobimo s telesom kri svojih staršev. Naša kri je usklajena z našo osebnostjo, saj smo se načrtno rodili v okolje, kjer bomo živeli in dvigali svojo evolucijo. Včasih pa se zgodi, da človek dobi kri nekoga drugega. Človek lahko bodisi dobi transfuzijo ali pa dobi kri zaradi kakšnega drugega zdravstvenega razloga. Če dobimo kri od navzven, deluje kri energetsko v našem telesu kot tujek. S tujo krvjo dobimo vase od 85% do 100% druge osebnosti, kar ostane v nas in skozi svoje telo ne moremo izraziti svoje lastne osebnosti. Naša osebnost se namreč ne more povezati z novo krvjo in fizično ne moremo narediti ničesar, da bi tujo kri spremenili. Dokler ne pričnemo delati duhovno in načrtno ne posežemo vase, imamo v sebi v takem primeru še vedno vsebino tuje osebnosti. Kri je možno transformirati v nivo naše osebnosti, ki je potem vezana na našo zavest in se skozi našo osebnost tudi izraža. Za uspešno transformacijo krvi, je potrebno je poseči v 1. čakro materije, zbuditi lastne moči, iz tega delovati na materialno telo in s svojo zavestjo narediti preobrazbo. Ko zadenemo pravi center, lahko iz tuje krvi naredimo svojo, ki bo povsem usklajena z našo osebnostjo. Podobno kot za kri, velja tudi za telesne organe. Tudi, če je nekdo dobil nov telesni organ, (ki vsebuje energetsko stanje osebnosti tujega darovalca), ga je z načrtnim duhovnim posegom možno preobraziti v svojega. Če je človek moral dobiti npr. nov organ, s tem ne naredi nobenega greha do narave. Primerno pa je, da novi organ energetsko uskladi s svojo lastno osebnostjo. Zanimivo je še to, kaj se zgodi, če darujemo svojo kri. Človek, ki bo dobil našo kri, mu bo kri lahko tudi do 100% dajala energijo in se skozi tega človeka plemenitila.
 
Zavest se v veliki meri izraža skozi našo kri, zato je pomembno, da jo dvignemo v mental. Slavko Mahne Shyama človeško kri dvigne iz astrala v višje čakre. Ko uspemo kri dvigniti v mental, dobi kri vase vsebino ognja in predstavlja zdravilno moč, dinamiko, kreativnost. Nova kri se pomladi. Ljudje okoli nas lahko zaznajo, kako delujemo veliko bolj vitalno. Ker kri vpliva na telo in duševnost, nam transformacija krvi vpliva na vsa področja v življenju. Vpliva na počutje in duševno stanje. Vezana je na element ognja. Po indijski teoriji je človek sestavljen iz elementa ognja. Človeško telo je sestavljeno iz materije ognja in vseh podčaker. Kri spada pod 3. podčakro elementa ognja. Čeprav je kri tekočina, vpliva na vso zgradbo telesa.

V letu 2013 se je poglobil temelj. Energetski simbol, ki ga je skreiral Slavko Mahne Shyama, predstavlja moč, subtilno stanje energij in je v letu 2013 odprl vseh 7. čaker spodnjega sveta. Rjava barva spodnjega kroga, ki predstavlja sefirot, je bila primerna v prejšnjem letu, v tem letu pa je prav, da je barva črna. Simbol je odprl pekel, ki v resnici ne obstaja. Pekel predstavljajo individualne neizživete vsebine, ki jih posameznik mora še izživeti. Ko jih človek enkrat izživi, zanj pekla ne obstaja. Npr. Indijanci ne poznajo pojma pekla, prav tako ne Budisti in tudi Hinduisti. Smatrajo namreč, da so te vsebine le osebni vzroki, ki jih je potrebno predelati. Črna barva predstavlja zavest zgornjih svetov in lahko dvigne energije ter jih vse povleče navzgor. Vsi Bogovi imajo črno barvo, ki predstavlja zaprti krog, zaščito individualnega kroga. Če uspemo pri Bogovih prodreti skozi črno barvo (česar človek ne more), pridemo v svetlobo.

Leto 2013 je pritiskalo navzdol, pred novim letom pa so vsebine udarile navzgor. Leto 2014 se je dobro zastavilo, saj so se vsebine razbremenile in olajšale. V letu 2013 je bilo minusa 1300%, letos je minusa še 750%, ki se kaže npr. v slabem gospodarstvu. V letošnjem letu bomo tudi prišli na pozitivno nulo, dober rezultat pa se bo pokazal šele v letu 2015.

Kadar se soočamo s svojimi vzroki in jih predelujemo, lahko prihajamo v izredno prijetna občutja, lahko pa tudi v slaba občutja. V dobre in slabe občutke se ne smemo ujeti, pač pa je prav, da jih opazujemo neosebno. Na koncu pridemo do resnice, do neosebnega čutenja in delovanja. Ko v življenju naredimo kaj dobrega, se tista vsebina nikoli ne izgubi. Zasluge, ki smo si jih ustvarili, se vedno vlijejo v naše nadbitje, ki se oplemeniti. Pozitivno delujemo zato, da si ustvarjamo večnost, ki ni tu, pač pa je zgoraj. Z vsakim dobrim dejanjem si ustvarimo zaslugo, ki je kot kamenček, s katerim si gradimo palačo večnosti. Dobra dejanja ustvarjajo palačo, slaba dejanja pa kamenčke palači odvzemajo. Potrudimo se delovati pozitivno in si nabirajmo zasluge za tu in za naprej.

Človek si svojo usodo gradi s svojimi dejanji. Del usode je pogojene z rojstvom, vedno pa imamo nad 50% svobodne volje in moči, da lahko svojo usodo usmerjamo. Naša dejanja nam gradijo usodo. Vsako dejanje je kot ogledalna slika, ki smo je potem deležni. Naša razmišljanja in dejanja naj bodo pozitivna, tako si ustvarjamo pozitivno usodo. Če verjamemo, da imamo usodo v svojih rokah, bomo večji gospodarji svoje usode in si hitreje ustvarjamo zasluge. Glede na naša dejanja, se nam v življenju odvijajo dogodki. Prav je, da se trudimo izvajati duhovne vaje, da pazimo katero hrano zaužijemo, se izogibamo drog, delujemo pozitivno... Vse to nam namreč pogojuje, kakšno usodo si ustvarjamo. Kdor se usodi le malodušno prepusti, deluje kot žival. Človeku je dana zavest zato, da si z njo lahko usmerja svoje življenje.

Ko v meditaciji prebujamo Adjna čakro v čelu, se moramo zavedati, da čelo vsebuje vse čakre. Kdor čelo redno prebuja, se mu na koncu postopoma prikaže indigo barva. Kadar prebujamo čelo, moramo vedno delovati v sproščenem stanju. Sproščamo čelo in postopoma prodiramo v mikrocenter čela, kjer obstaja absolutna moč, kjer je cel univerzum. Ta mikrocenter je tako majhen, da v našem svetu ne obstaja ničesar tako majhnega, vendar ravno skozi ta center lahko prodremo v cel univerzum.

 
   

©2005 | www.slavkomahneshyama.com | info@slavkomahneshyama.com
Oblikovanje in izvedba: M3M