Natisni

Človeška karma se odvija po principu vzrok - posledica. Darma je evolucijska pot razvoja človeškega bitja in človeka spremlja skozi celoten razvoj človeka kot duhovnega, razumnega bitja.
Lahko se zgodi, da vzamemo nase karmo tudi od drugega človeka. Lahko jo vzamemo nase npr. od sorodnikov, če se npr. komu preveč zaupljivo prepustimo in odpremo. Tako oni vložijo svoje vzroke v nas in dobimo njihovo karmo, katero moramo predelati in nas to zbije navzdol (npr. iz kavzala v mental). Pomembno je, kako človek deluje do ostalih ljudi. Seveda je prav, da se do ljudi ohranja lepo stanje in spoštljiva, prijazna, pozitivna komunikacija, vedeti pa moramo, da smo mi individualna osebnost in pripadamo samim sebi. Vedno moramo ohraniti individualnost in ne smemo pasti v stil po katerem živijo drugi ljudje, sicer lahko pademo v njih in nase dobimo tuje vzroke ter tujo karmo.

Z energijami, ki jih dobimo od Slavka Mahne Shyama, ljudi spreminjamo in jih pozitivno izpolnjujemo. Ljudi lahko z energijo dvignemo tudi v 4. kavzalno dimenzijo.

Pomembno je, da se človek zaveda, da je eno to, kar je dosegel z duhovnim razvojem individualno, drugo pa je, kar je človek zmožen uporabljati in živeti skozi verovanje. Človek z verovanjem nevtralizira svoj ego, prebudi svoje podzavestne nivoje in jih poveže s pozitivnimi silami. Ni toliko pomembno kam veruješ. Lahko veruješ v Sile Narave, v Boga, v Vrhovnega Boga. V resnici je Vrhovni Bog povsod, je znotraj nas, povsod okoli nas, v vseh ljudeh, v vseh živalih, rastlinah, mineralih, stvareh, povsod... Vsak človek je kot celica Vrhovnega Boga in vse je iz njega ustvarjeno. Če se zavedamo tega in razvijamo to verovanje, pridemo v komunikacijo z Božansko vsebino. Verovanje je nagrada, da dobimo nekaj, kar sami nismo zaslužili z naporom. V sebi imamo Silo, ki nas vodi. Potrebno je zgraditi vrlino verovanja. Iskrena molitev lahko marsikaj spremeni in pozdravi. Treba se je zavestno truditi, dokler ne začutimo moči v verovanju.

Razviti verovanje je individualen pojem. Pot verovanja je drugačna, vsi pa pridemo do istega cilja. Pravo verovanje nam da navdih odprtega duha, ki se zlije z resnico narave. Vsakemu je pot odprta, tudi če veruje v Kristusa, v Krišno, v Jehovo, v Mohameda, v Silo Stvarstva... Vsakemu je sicer dano, da pride do resnice, človek pa se lahko ujame v vzorce religije kot institucije in zgreši resnični cilj.

Do pravega verovanja lahko pridemo skozi neko prebujeno bitje kot individum, sami pridemo do spoznanja in je resnica naša. Človek si včasih naredi razumsko blokado. Takrat se mora človek ponižati v svojem neznanju in na ta način v sebe vloži pravo znanje. Ljudje se žal niso pripravljeni odreči svoji pameti in zato ni nič koristi od verovanja. Če misliš, da si pameten, se ne boš znal pravilno ponižati pred resnico življenja, da ta steče vate. Moraš priti v stanje otroka, ki ne definira in živi resnico. Če imaš v sebi narejeno pravo pamet, je Sila ves čas v tebi in se ti življenje pravilno odvija. V tebi je Sila Narave, ki te ščiti. Bitje večnosti je ustvarjeno iz Boga in se v Boga zlije.

Začeti moramo verovati na tisti stopnji, kjer se nahajamo. Ne moremo preskočiti stopenj, zato moramo iti po ravni poti. V sebi iščimo vrlino verovanja in verujmo v čistočo svoje podzavesti. Verujmo, častimo in prosimo Dobre Sile, da nam pomagajo. V sebi naj bi se trudili najti verovanje v Svete Sile Narave, v Nebesni Svet… Prosimo Sile, da nam pomagajo. Ko razvijamo pravilno verovanje, gremo vedno višje v naši evoluciji in čutimo duhovni svet, da nam pomaga. Čutimo varnost in svobodo. Verovanje ni razmišljanje. Je neosebno stanje, ko se daješ Silam in jih prosiš, da ti pomagajo. Vedno pridejo tiste Sile, ki si sposoben, da pridejo

Definicija Boga je relativen pojem. Nekdo ga npr. ustvari na 7. mentalni dimenziji, ni pa v resnici tam Boga. Lahko človek sicer temu reče Bog, ni pa to v resnici Bog. Pojem Boga je individualna definicija, s katero si pomagamo.