Glavni meni

Na Slavka Mahneta in njegovo oddajo na TV me je opozoril moj mož. Vedel je, da me vse kar je v zvezi z bioenergijo in duhovnostjo zanima.

Sedaj obiskujem njegove programe že nekaj let. Sprva ne tako pogosto, nato redno.

Udeležila sem se tudi delavnic duhovnega razvoja. Na prvi delavnici me je bilo najprej strah in vesela sem, da sem vztrajala in sem mu hvaležna za vse kar sem na delavnicah doživela.

Spoznavam resnico o sebi, življenju in svetu. Trudim se, da bi se z njegovo pomočjo duhovno razvijala. Spremenil se mi je pogled na življenje, ljudi, nanj gledam z drugačnega zornega kota kot prej.

Pozdravile so se bolezni, katere sem imela. Sedaj študiram in z njegovo pomočjo in energijo mi je pri študiju lažje. Za vsak nasvet in prošnjo za pomoč zame ali za mojo družino se mu iskreno zahvaljujem.

Najlepša hvala za vse duhovne sile, ki mi pomagajo in me vodijo.

 

Preden sem začela obiskovati terapije Slavka Mahneta Shyame, nisem vedela o duhovnosti popolnoma nič. Mislila sem, da ko umreš, da je tako kot da zaspiš in da se nikoli več ne zbudiš, to pa pomeni kot da ti bo potem lepše.

Ko pa sem izgubila prejšnjega partnerja, ki se je ponesrečil in se mi potem kot duh prikazal v stanovanju, sem se zavedala da sploh ni tako kot sem si zamislila, ampak da ko zapustiš to telo je še veliko več. To je bila zame velika prelomnica, saj sem se od takrat naprej začela zanimati, kaj se z nami dogaja po smrti in kaj sploh je duhovnost. Kar nekaj sem izvedela od ljudi, sedaj ko se pa redno udeležujem programov in delavnic duhovnega razvoja Slavka Mahneta Shyame, sem izvedela ogromno stvari, ki jih nobeden drug ne ve. Hvaležna sem, da sem spoznala Slavka Mahneta Shyamo, saj sedaj vem da nisem samo to telo in da se moramo iz dneva v dan truditi in premagovati ovire da bomo na koncu dosegli svoj cilj.

Še preden sem začela hoditi na terapije nisem vedela kaj je to duša. Velikokrat me je bolelo v prsih, srce mi je neprijetno in močno utripalo, nisem pa vedela, da je to tudi zato ker nisem imela duše in tudi prave čiste ljubezni nisem poznala. Sedaj ko pogledam nazaj, pomislim kako sem sploh lahko živela. Ljudje okrog mene so bili tako prazni in pusti, ampak v resnici sem bila jaz tista, ki sem bila prazna in pusta, saj sem v njih videla sebe. Sedaj ko redno obiskujem terapije in se trudim kolikor znam, spoznavam kaj je to duša in prava nesebična ljubezen, tudi v življenju spoznavam nove ljudi in v njih vidim lepe stvari. Občutiti pravo ljubezen je res nekaj posebnega. Ko zaznam v prsih ta neizmerno prijeten občutek, čutim kako se duša širi, takrat začutim pravo ljubezen do vseh ljudi- takrat sem SREČNA. Brez Slavka Mahneta Shyame tega ne bi mogla nikoli zaznati in občutiti. ISKRENO IN IZ SRCA SE MU ZAHVALJUJEM ZA VSE KAR JE NAREDIL ZA MENE IN KAR ŠE BO!

Hvala vsem ljudem, ki so mi pri tem pomagali in da sem lahko v njihovi bližini!

S tem sem spoznala da lahko tudi jaz živim še več kot samo s telesom.

 

S čim sem si zaslužila, da postanem žena Slavku Mahnetu Shyama, ne bom nikoli vedela. Najbrž so to res skupne zasluge cele pretekle evolucije, saj človek v enem življenju kaj takega ne more doseči.

Odkar sem slišala za njega, sem čutila, da je on tisti, ki nosi v sebi vso resnico življenja. Čeprav sem bila na začetku samo njegova učenka, sem čutila izredno povezanost med nama, kot da v resnici živim v njegovem svetu čistih energij in da v obremenjenem svetu vsakdana živim samo navidezno. Mislila sem, da tako čutijo vsi udeleženci terapij, vendar sem kasneje opazila, da temu ni tako.

Močne duhovne sile so usmerjale življenje, da je pripeljalo do najine združitve.

Sedaj, ko sem njegova žena, še bolj neposredno čutim, kakšno veličino ima Slavko Mahne Shyama v resnici.
S pomočjo Slavka Mahneta Shyama, se mi je zavest izredno osvobodila. V vsakem človekuposkušam videti njega samega, njegovo svetlobo, obenem pa tudi obremenjene vzroke njegove duševnosti, ki ga omejujejo in mu onemogočajo srečo življenja.

In kakšna je resnica, ki sem jo dojela skozi učenje Slavka Mahneta Shyama? Da je človek srečno bitje. V sebi skriva potenciale, s katerimi lahko doseže vse, vso ljubezen, vso srečo, vso zdravje, blaginjo, da se v celoti osvobodi bremena življenja. Resnica je tako preprosta in enostavna. In razume jo lahko čisto vsak na tem svetu. Na žalost pa ljudje še vedno živijo s svojo težko preteklostjo in meglico na očeh.

Duhovni razvoj ne obsega samo prazne vere v nadnaravno, svetlobo, ljubezen. Duhovni razvoj je trdo delo, pri katerem se mora vsak soočiti z vsemi svojimi največjimi slabostmi in jih v sebi tudi premagati. Obenem pa zavestno nadzirati vse svoje misli in občutke, da si lahko za v naprej obeta osvoboditev. Vse to pa se mora dogajati v popolni realnosti, ne pa v plavanju v oblakih in bežanju od odgovornosti, kot se pogosto dogaja.

Slavko Mahne Shyama živi še v drugem svetu. To je duhovni svet. Na svet in ljudi gleda in druge perspektive. Vidi duhovne vzroke človeštva, držav, preteklosti in vsakega posameznika. V svetu vidi tudi duhovne sile, ki neprestano delujejo.

Ta njegova čista zavest pa nima samo zmožnosti videnja, ampak tudi moč urejanja. Slavko Mahne Shyama se lahko usmeri z svojo zavestjo v vsak obremenjen vzrok. Z svetlobo čiste zavesti in s pomočjo vojske duhovnih sil lahko premaga vsakršno obremenitev. Duhovno bitje, ki je v Avstriji stopilo v njega ima res neverjetne zmožnosti. Zavestno lahko tudi dvigne nivo energije, aktivira določene pozitivne lastnosti, vrline, v človeku, v prostoru ali v stvari.

Vsak obremenjen vzrok, v katerega se Slavko Mahne Shyama usmeri, pa ga mora on vzeti nase. Ko ta vzrok vzame nase, deluje kot njegova obremenitev. Skozi življenje in nesebično delovanje pa se sčistijo še tako težki vzroki.

Jaz verjamem, da je bil Slavko Mahne Shyama na svet poslan z namenom. V času prehoda tega tisočletja se je v človeštvu sprožilo ogromno obremenjenih vzrokov, kar bi bil lahko pogoj za konec sveta, ki je bil prerokovan. Slavko Mahne Shyama bo skozi svoje pozitivno delovanje pomagal človeštvu preživeti. Trdno verjamem v to.

 

Ko sem pred desetimi leti začela hoditi na terapije Slavka Mahneta-Shyame sem obiskala tudi delavnico, katere sestavni del je bil, da nas je Slavko Mahne –Shyama zdravil na daljavo. Delavnico sem obiskovala ob sobotah, štirikrat zapovrstjo. Slavko Mahne-Shyama je vsakega od nas, ki smo bili udeleženi na delavnici, zdravil na daljavo. V nas je izničil viruse, bakterije, rakaste celice, borelijo in še druga težka obolenja. Kdaj bo zdravil mene nisem vedela, sem pa močno občutila, ko se je to dogajalo, saj sem zaznala močne bolečine v delih telesa, ki jih je zdravil. Da so ti deli oboleli pred tem sploh nisem vedela, ker tam nisem čutila nobenih bolečin.

Neko poletje je bila hčerka na jadranju po Jadranskem morju. Takrat je redno obiskovala terapije, ki jih vodi Slavko Mahne Shyama. Poklicala me je po telefonu, da je zelo bolna, da jo strahotno boli glava, bruha, ima bolečine v trebuhu in po celem telesu. Prosila me je, naj pokličem Slavka Mahneta Shyamo in ga prosim, naj ji pomaga. Seveda sem to takoj naredila. Slavko je naredil koncentracijo zdravilnih energij na njo in po desetih minutah so vse težave izginile, kot da jih nikoli ne bi bilo.

Ko se je vrnila s potovanja, me je vsa srečna poklicala po telefonu in me vprašala, če vem koga je srečala v Ljubljani. Ker nisem uganila mi je pomagala s vprašanjem:“No koga srečaš, da si potem tako srečen, kot sem sedaj jaz?” Takoj sem vedela, da je srečala Slavka Mahneta Shyamo. Ob srečanju ji je povedal, kakšna bremena ima v sebi, ki si jih je nabrala na potovanju in jih s koncentracijo tudi razkrojil. Čista svetloba pozitivnih energij je razkrojila bremena, ki jih je nosila v sebi, zato je bila tako srečna in radostna.

Lansko poletje sem bila z možem, svakinjo in svakom na počitnicah na otoku Kreti v Grčiji. V dneh našega letovanja je imel Slavko Mahne-Shyama terapijo v Ljubljani. Zelo sem si želela, da bi bila lahko prisotna na terapiji. Sredi noči sem se zbudila, začutila sem energije, ki so prišle do nas. Tudi mož se je ves poten zbudil, ravno tako svakinja in svak. Bila sem presrečna, saj sem začutila, da sem kljub temu, da sem bila fizično daleč stran od tam, kjer je Slavko Mahne-Shyama opravljal terapijo, tudi jaz in sorodniki, deležna energij, ki jih je aktiviral na terapiji.

Ko sem o tem govorila z njim, je povedal, da so energije potovale do nas na Kreto pet ur.

Hvala ti Slavko Mahne –Shyama za vsa tvoja zdravljenja, hvala energijam, ki jih ti aktiviraš, da nas poiščejo in osrečijo kjerkoli na svetu se nahajamo in hvala vsem nam, da smo si to zaslužili. Hvala meni, da s tem, da brezpogojno verjamem vate, tudi jaz s svojim stanjem pomagam, da je marsikdo TAKO SREČEN.

 

Ko sem prišel prvič na programe biozdravljenja k Slavku Mahnetu Shyami, sem bil v hudih zdravstvenih težavah. Vendar pa nisem prišel zaradi tega, saj sem bil psihično veliko bolj na tleh.

Že kakih deset let sem propadal in iz svojih miselnih labirintov nisem znal sam, tudi drugi mi niso mogli kaj dosti pomagati. Velikokrat sem si želel, da bi lahko vsaj umrl.

Tudi na terapijah Slavka Mahneta Shyame v začetku nisem kaj dosti občutil. Preveč sem bil ujet v svoje razumske zanke, niti sprostiti se nisem mogel. In tudi nisem takoj vsega verjel. In bilo me je strah. Moral sem si pa priznati, da Slavko Mahne Shyama govori in deluje logično, pošteno in nesebično.

Postopno so se stvari začele urejati. Bile so krize, včasih sem komaj zdržal. Vendar sem nekako vztrajal. Šel sem tudi na delavnice (duhovnega razvoja)– z mešanico strahu in pričakovanja. V začetku sem si izposojal denar za terapije, postopno sem ga sam zaslužil. Ni se mi pa nikoli zdelo, da je drago.

Dolgo nisem niti opazil, da nimam več stalnih prehladov oziroma kroničnega bronhitisa, da me ne peče več v želodcu, da so bolečine v vratnem delu hrbtenice skoraj čisto izginile,…

Počasi sem se začel zavedati, da imam že nekaj časa redno službo in vedno boljšo plačo, da se vozim s svojim avtom, da si urejam stanovanje, da imam nove prijatelje, da veliko bolje komuniciram z ljudmi,…

Ne vem kje bi bil zdaj, če me ne bi usoda pripeljala na terapije Slavka Mahneta Shyame. Ne vem, če bi bil sploh še živ. Življenje se mi vsestransko ureja, v meni pa se je spremenilo še veliko več. Hvala Slavku Mahnetu Shyami in hvala usodi, da mi je to omogočila.

Veselim se dneva v tednu, ko je BIOZDRAVLJENJE.

 

Ko premišljujem, kako se mi je življenje zares spremenilo, odkar hodim na tedenske terapije k Slavku Mahnetu-Shyami, šele opazim kako sem se spremenila.

Že od rojstva sem imela alergijo, izpuščaje po koži in diagnoza je bila, da sem neozdravljivo bolna. Pojedla sem goro tablet, bila na injekcijah, ves čas sem imela pri sebi pol kg kreme in se ves čas praskala. Bila sem sama hrasta. Nisem se smela tuširati, kopanje v morju me je preveč peklo, sonce razdražilo kožo in mraz tudi. Najrajši sem se zatekla pod odejo in jokala, kajti mislila sem da sem grda in se mi godi največja krivica na svetu. Bila sem alergična na sebe in življenje okoli mene. Pri devetnajstih se mi je še tisto malo življenja sesulo in pristala sem v bolnici. Obljubila sem si, da še zadnjič poizkusim vse kar mi predlagajo zdravniki, nato pa iščem pomoč drugje. Verjela sem, da se lahko pozdravim. Bolnica ni pomagala, pustiti sem morala študij in shujšala sem neverjetno.

Ko se nekaj zruši, se začne graditi nekaj novega. Spoznala sem prijateljico Heleno in skupaj sva odšli na terapijo. Stvari se niso takoj izboljšale. Skozi trpljenje sem začela graditi pravo sebe. Bolezen me je veliko naučila. Sedaj vem, da sem notranje lepa in tudi na zunaj. Lahko se kopam, sončim, jem … Končujem še eno srednjo šolo, potujem , imam znance po drugih državah in prijatelje na terapiji, graditi bom začela hišo…ŽIVIM! ŽIVIM! ŽIVIM! To je več kar sem sploh iskala, ali si sploh kdaj upala predstavljati.

Kako ob vsem tem nekomu rečeš hvala. Slavko Mahne- Shyama hvala za življenje.

 

Oktober leta 1997 je bil prav poseben datum v mojem življenju, saj sem se takrat prvič udeležila programa biozdravljenja Slavka Mahneta SHYAME v Mariboru. Ko sem slišala, da ti programi potekajo skupinsko, nisem želela več slišati o njih, potem pa sem po radiu slišala intervju s Slavkom Mahnetom SHYAMO in takoj sem začutila, da moram tja.

Moj tedaj še fant Miran je bolehal za težkim obolenjem, zaradi katerega se je zdravil v treh bolnišnicah, nazadnje tudi v kliničnem centru v Ljubljani, vendar povzročitelja bolezni, ki je povzročala počasno odpovedovanje vseh notranjih organov, kosti, krvi, niso našli. Zdravljenje je bilo dolgotrajno in neuspešno, bolezen je počasi a vztrajno napredovala. Tudi hčerka Vesna, ki je bila ob rojstvu v kritičnem stanju, je imela veliko zdravstvenih težav in težav v gibalnem razvoju. Za sebe pa sem bila prepričana, da sem popolnoma zdrava. Ob prvem obisku programa biozdravljenja, na katerem Slavko Mahne SHYAMA pred pričetkom opravlja meritve z nihalom, sem izvedela, da je vzrok Miranovega obolenja virus borelioze in tudi Vesna je imela veliko tega obolenja. Sama nisem šla na merjenje, saj sem bila prepričana, da mi ne more nič zmerit, čeprav sem imela že od osemnajstega leta težave s hojo, ravnotežjem, kasneje tudi s požiranjem hrane, vendar sem te težave vztrajno zanikala, kot da se to ne dogaja meni. Po dveh programih sem tudi sama šla na merjenje in izvedela sem, da imam multiplo sklerozo, doživela sem šok, a že čez nekaj trenutkov me je obšel nek prijeten občutek pomirjenosti in vedela sem, da me bo Slavko Mahne SHYAMA ozdravil.

Meseca marca 1998 sva bila z Miranom na individualni terapiji pri Slavku Mahnetu SHYAMI, takrat sva spoznala, da ne zdravi le telesa, temveč tudi tisto, kar biva v njem. Hvala Slavko Mahne SHYAMA, ker si nama takrat omogočil čudovito občutenje resnice ljubezni in sreče, ter nama pokazal novo pot življenja – POT SVETLOBE!

Naša telesna obolenja so se kmalu ozdravila. Z Miranom sva zaživela novo skupno življenje, in se v žaru nove ljubezni poročila. V naši družini pa je takrat že bila čudovita dušica novega bitja, hčerke Karin.

Od leta 1999 se redno tedensko udeležujemo programov biozdravljenja v Ljubljani, ter Delavnic duhovnega razvoja, saj želimo nadaljevati pot spoznavanja resnice sebe, resnice življenja in bivanja. Tudi Karin, ki bo kmalu dopolnila pet let, se zelo rada udeležuje programov, saj se čudovito počuti med energijami, ki se širijo po dvorani, kjer potekajo terapije.

Preden sem spoznala Slavka Mahneta SHYAMO sem srečo iskala v vsem zunaj sebe, pa je nisem našla, potem pa sem poskušala sama premakniti to temno gmoto bremen, ki je težila moje življenje, vendar sem uspela obrisati z nje samo malo prahu, ki se je spet hitro nabiral. V letih, ko obiskujem programe Slavka Mahneta SHYAME, pa se je ta teža močno zmanjšala. Bremena se dvigajo in odhajajo, njihovo mesto pa napolnjuje svetloba.

Danes lahko rečem, da živim čudovito življenje, med čudovitimi ljudmi. Zelo srečna sem, ker imam čudovitega moža, ki skupaj z mano stopa pa poti duhovne rasti in dve čudoviti hčerki Vesno in Karin – hvala vam! Hvala tudi vsem prijateljicam in prijateljem, ki ste začutili moč svetlobe in ljubezni, ter se odločili, da boste pomagali sebi in s tem tudi drugim!

Slavko Mahne SHYAMA – ponižno, z ljubeznijo in srečo se zahvaljujem za vse energije, vrline, moči in znanje. Hvala za NOVO POT ŽIVLJENJA!

 

Kot otrok sem bila vedno krhkega zdravja. Tako so me obravnavali vsi, ki so me poznali in tako sem se obravnavala sama. Praktično nisem vedela, kako je biti zdrav. Težav z dihali ni bilo videti konca niti v času absolventskega staža, pika na i pa je bila še operacija na rodilih, zaradi česar sem začela dvomiti v to, da bom sploh kdaj postala mamica. Ne vem kako bi vse to preživela brez pomoči takratnega fanta, zdajšnjega moža Damjana, kateremu sem neizmerno hvaležna za to, da mi je predlagal obisk terapij biozdravljenja Slavkota Mahneta Shyame, na katere še danes skupaj hodiva. Vendar moram priznati, da je bil moj prvotni namen le, da si izboljšam svoje zdravstveno stanje. Še na misel mi ni prišlo, da bi mi Slavko Mahne Shyama lahko pomagal tudi osebnostno rasti. Kar je bilo mojemu umu nerazumljivo, preprosto ni obstajalo. Zato je obstajalo le moje fizično telo, duše sploh nisem čutila. Postopoma so zdravstvene težave izginjale, jaz pa sem postajala čisto drug človek. Kot bi bila rak, ki se levi, ker pač raste. Vendar jaz se ne levim fizično, levim se psihično/duševno. Tega preprosto ne morem opisati z besedami. Ne da se. Sedaj sem prepričana, da sem našla tisto, po čemer je moja duša že od nekdaj hrepenela. Ni vedno lahko, vendar je vredno potrpeti. Moje življenje je neizmerno lepše. Slavko Mahne Shyama je svetleči sonček, ki zdravi telo in dušo. Je najboljši duhovni učitelj.

HVALA SLAVKO MAHNE SHYAMA za tvojo nesebično pomoč in ljubezen.

 

Moja hči Tjaša se je vrnila iz šole v naravi s klopom. Bil je na desni strani obraza, ob ušesu, skoraj v lasišču in sva ga opazili šele drugi dan, ko ji je precejšnji del obraza prekrila močno rdeča oteklina. Klopa sem vzela ven in takoj poklicala Slavka Mahneta. Ugotovil je prisotnost virusa borelije in meningitisa v njenem telesu. Virus izniči imunski sistem in ga je treba nujno dvigniti, je povedal. Dala sem telefonsko slušalko Tjaši. Naredil je koncentracijo na njo in ji je dvignil imunski sistem na 120% ( hčerin imunski sistem je deloval le 2%). V stanovanju je dvignil vibracijo na 92% (virus borelije ima vibracijo v 52%). Naročil mi je, da ga še naslednji dan pokličeva. Še enkrat sem dala telefonsko slušalko hčerki. Ponovno je naredil koncentracijo. Virus borelije je bil razkrojen, rdeča oteklina je čudežno izginila in hči mi je bila pozdravljena!

Največ obolelih v Sloveniji je prav za borelijo,vkljub temu, da to uradna medicina ne zazna. Ta z simptomatskim zdravljenjem blokira virus, vendar se osebnost nikoli ne popravi, ki se zaradi borelije popolnoma zruši in spremeni. Zajeti so namreč živci v 70-80% in bolnik je agresiven in paničen-počuti se ogroženega od vsake besede in vsakega pogleda. Na štirih zaporednih programih Slavka Mahneta se borelija v popolnosti pozdravi. In kako to uspe? Nadzoruje negativne sile in si jih podreja, da mu služijo. Istočasno vstopa v sožitje s pozitivnimi duhovnimi silami in z njimi ter preko njih deluje, tudi na daljavo – po telefonu.Hvala Slavko Mahne-Shyama in vsem pozitivnim duhovnim silam!

 

Pred leti je mojo sestro Nežo v nogo pičila čebela. Že prej je imela na pike čebel močne reakcije, saj je bila na njih alergična. Takrat pa je po približno pol ure začel strup v njenem telesu izredno močno delovati. Po celem telesu so se ji pojavili rdeči madeži, ki so postajali otekline. V obraz je zelo močno zavtekla, tako, da ni bila prepoznavna. Z očmi zaradi oteklin skoraj ni mogla gledati, poleg tega pa so se ji močno solzile. Povedala je, da čuti vedno večjo oteklino v grlu in da komaj diha.

Moj oče se je pričel pripravljati, da jo peljemo k zdravniku, kjer bi dobila injekcijo proti oteklinam, saj bi se v nasprotnem primeru lahko zadušila.
Sama sem bila dokaj prestrašena, takoj sem se spomnila na Slavka in ga poklicala. Najprej me je umiril, saj sem bila čisto iz sebe. Povedal mi je, da sem s pogovorom sprejela od njega zdravilno energijo. Svetoval mi je naj sperem Zlato zdravilno ploščo. Vsako stran plošče naj bi držala na področju pika par minut.

Proces z ploščo sem delala zelo zbrano, imela sem veliko vere, zdelo pa se mi je, da se takšne telesne deformacije ne bo dalo kar tako na hitro urediti.

Ko sem končala, se je Neža pogledala v ogledalo. Otekline se niso večale, celo malo so se zmanjšale. Poleg tega se je močno umirila, prej je bila panična. V približno petnajstih minutah od rituala z ploščo so vse reakcije na strup v telesu popolnoma izginile!

 

Bilo je leta 2000. Julij. Pripravljal sem se k pisanju diplomske naloge. Po cele dneve sem visel pred računalnikom, surfal po internetu, bil nezadovoljen sam sabo, ker sem »zabušaval« in takrat sem zbolel. Prijelo me je v trebušnem delu tako močno, da sem moral v bolnišnico. Tam so mi naredili preiskavo, kjer niso odkrili nič posebnega. Tisti dan sem bil prvič cel dan v bolnišnici, kjer pa sem se počutil grozno. Še isti dan sem šel nato ven.

V tistem času sva se s takrat punco, sedaj ženo, Marjano odpravljala na morje na hrvaško obalo. Jaz se še vedno nisem počutil dobro. Med vožnjo na Hrvaško, me je spet zvijalo v trebušno-želodčnem-ledvenem delu in bil sem zelo nervozen in nesproščen zaradi tega. Ko sva prišla na hrvaško obalo, v Jadranovo, se je nadaljevala ista zgodba. Čeprav je bilo zunaj čez 30°C, mi je Marjana kuhala čaj in bolečine v trebušnem delu kar niso hotele ponehati. Pa tako sem si želel prijetnega dopusta z Marjano, še zadnjega kot študent.

Tako sva en dan sedela na obali. Bilo je zelo vroče, kar pa me ni pretirano motilo. Gledal sem valove in kar naenkrat sem se ozrl v nebo. Bum. Noro. Kakšni prijetni oblački različnih oblik, tako lepi, so bili na nebu. Opozoril sem na to moje opazovanje tudi Marjano. Tudi njej so se zdeli fascinantni. Opazoval sem jih kar nekaj časa in počutil sem se mnogo bolje. Po tem dogodku mi je bolečina nekoliko popustila, vendar pa je vse udarilo ven na mojo kožo, saj so se mi pojavili mozolji po obrazu in hrbtu.

Dopusta je bilo konec, oblačke pa še kar nisem mogel pozabiti. Življenje se mi je sicer odvijalo vsakdanje kot pred dopustom. Tako je minil avgust. V mesecu septembru pa sem dobil v roke časopis Nedeljski dnevnik. Na hitro sem ga hotel prelistati, takrat pa sem zasledil v njem članek o Slavkotu Mahnetu – Shyami. Prebral sem ga in se odločil, da se udeležim programa. O tem sem obvestil tudi Marjano in tudi ona je bila za to. Ko je prišel dan programa, sem imel vseskozi nekakšen čuden občutek, ki je še posebej prišel na dan pred dvorano na Viču, kjer so potekali programi. Občutil sem odpor, da bi šel naprej. Hotel sem raje iti v sosednjo dvorano, v kino. Tudi Marjano sem skušal prepričati v to, vendar je vztrajala, češ, če sva že prišla do tu, greva še naprej. Za to sem ji iskreno hvaležen, kajti če bi šla takrat v kino in ne na Slavkotov program, ne vem kaj bi bilo sedaj z mano.

Ko sem vstopil v dvorano, sem imel čuden občutek, ki ga ne znam opisati z besedami. Ni bil neprijeten, pa tudi pretirano prijeten ne. Program se je začel in Slavko je začel govoriti kako je preživel dopust na Hrvaškem. Takrat pa je rekel nekaj takega, kar me je prepričalo, da sem se odločil, da bom še obiskoval njegove programe. Namreč omenil je, da ko je bil na dopustu na Hrvaškem, je naredil na nebu oblačke, ker je bilo preveč vroče. Bum. Oblački. Takoj se mi je naredila povezava s tistimi prijetnimi oblački, ki sem jih videl na plaži. Čeprav takrat še nisem popolnoma verjel, da lahko res on dela oblačke na nebu, pa me je vseeno znotraj prepričevalo, da je nekaj res v tem.

In tako sem danes tu, ponovno na računalniku, kjer surfam po internetu in pišem to svoje doživetje. Od julija 2000 pa do danes se je spremenilo mnogo stvari. Diplomiral sem, z Marjano sva se poročila, dobil sem službo, tudi zdravstvene težave so izginile. V življenju mi je sedaj lažje, lažje zrem v prihodost in lažje prenašam krize, ki se mi pojavljajo pri mojem učenju življenja.

Za vse to, še posebno pa za oblačke, ki so me prepričali, HVALA SLAVKO MAHNE – SHYAMA.

 

Bilo je v petek 5.12.2003. Manjkalo je še nekaj minut do pol osme ure zvečer, ko bi se končal moj dolg delovni dan. Bil sem zelo utrujen, saj sem delal brez pravega oddiha nepretrgoma že od devete ure zjutraj. Običajno take napore prenašam brez težav že dolga leta. Razlog za takšno mojo vzdržljivost je dejstvo, da redno obiskujem programe Slavka Mahneta Shyame, kjer se redno razkrajajo hude obremenitve, ki jih ob delu zaradi narave moje poslovne dejavnosti še posebej veliko sprejmem. Če ne bi bilo koncentracij in programov Slavka Mahneta Shyame, bi jaz, ob delu v tej vrsti dejavnosti v takem obsegu, kot ga opravljam, že zdavnaj zbolel ali celo umrl. Moji kolegi v dejavnosti, ki programov Slavka Mahneta Shyame ne obiskujejo, delajo mnogo manj in so ob tem močno izčrpani.

Tisti petek pa mi je bilo zelo težko tudi zato, ker sem se ob delu postil in tako že skoraj 24 ur nisem nič jedel. Komaj sem čakal, da pridem domov, da se oprham in naredim koncentracijo na zlato ploščo, da bi se vsaj delno razbremenil. Še posebej mi je bilo neprijetno, saj mi je okrog pol sedmih zvečer zmanjkalo vode za pitje, tako da sem imel na izbiro žejo ali pa da si iz pipe natočim vodo, ki ni očiščena. Doma imamo namreč postavljene plošče Izvir življenja, ki nam čistijo vodo v ceveh, tako da nam vode posebej ni treba čistiti. V mojem poslovnem prostoru v Šiški pa voda v pipah ni čiščena, zato jo vedno sam čistim, preden jo pijem. Ker sem bil takrat zelo obremenjen, sem vedel, da bom vodo le zelo težko kvalitetno očistil.

Kljub temu sem se potrudil in vodo poizkusil očistiti. Že po nekaj požirkih sem spoznal, da mi čiščenje ni prav dobro uspelo. Zato sem si na trebuh položil zlato ploščo in ponovno poskusil očistiti preostanek vode. Že po nekaj sekundah pa se je zgodilo nekaj presenetljivega. Pred seboj sem zagledal veliko, pokončno svetleče bitje v belo-rumeni barvi. Pogledal sem v to bitje in bitje mi je na glavo položilo svojo roko. Občutil sem izredno prijetnost, moč in stabilnost tega bitja. Moja glava je obmirovala v prijetni svetleči energiji. Zavedel sem se, da me to bitje zdravi in v meni razkraja obremenitve. Ker sem ves čas še naprej delal koncentracijo na vodo, se je čistila tudi voda. Kakor hitro se je bitje pojavilo, je tudi izginilo. Kljub temu, da sem bil še vedno utrujen, sem se počutil izpolnjenega, pomirjenega in čistega. Izginile so tudi značilne bolečine v trebuhu, ki jih je povzročila (najverjetneje z bakterijami) onesnažena voda. Še najbolj pa sem bil presenečen, ko sem potem pil vodo, saj je voda imela boljši okus! To se seveda nikoli ne zgodi, kadar vodo čistim sam.

Ko sem kasneje Slavka Mahneta Shyamo vprašal, kakšno bitje me je obiskalo, sem izvedel, da me je obiskal angel duše, ki je v mene projiciral kar 200 procentov zdravilne energije.
Včasih razmišljam o teh neobičajnih pojavih, ki se mi večkrat dogajajo in o katerih normalni povprečni ljudje še v pravljicah ne morejo brati. Tedaj se pogosto čudim samemu sebi, kako pogosto se mi taki pojavi zdijo samoumevni, ker se pač nahajam blizu Slavka Mahneta Shyame. V takih trenutkih se poizkusim usmeriti vase in občutiti primerno stopnjo hvaležnosti, da mi je sploh dano bivati v bližini Slavka Mahneta Shyame, obkroženega z vojskami angelov in množico božanskih bitij…

 

Prvič sem se seznanila s Slavkom Mahnetom-Shyama pred približno osmimi leti, ko mi je prišla v roke njegova knjiga. Po tistem ko sem prelistala knjigo in prebrala tekst pod njegovo sliko, se je v meni prebudila neomajna želja, da pridem v stik z njim. Takrat je imel Slavko svoje programe še v World Trade Centru v Ljubljani.

Ko sem prvič stopila v dvorano sem začutila svežino prostora, nekakšno čistost, ki ni običajna za notranje prostore. Slavko je vodil program z lahkotnostjo in s preprostostjo. Spomnim se približno njegovih besed, ko je dejal, da je dovolj da prideš enkrat na program pa si za vedno povezan z njim. Takrat sem bila na njegovih programih samo dvakrat, pa vendar sem ga v naslednjih letih stalno nosila v sebi.

Redno sem začela hoditi na njegove programe pred petimi leti. Če primerjam sebe sedaj in takrat je moj osebni napredek izjemen. V meni se je prebudila želja, da dokončam srednjo šolo, ki sem jo tudi uspešno končala, napredovala sem v službi, postala sem stabilna osebnost ( sigurna vase in notranje mirna ) ter fizično zdrava.

Predstavila pa vam bom še tri duhovne izkušnje, ki me bogatijo: Na delavnici duhovnega razvoja sem prišla v stik z osebnim vodnikom. Moj vodnik je prišel kot vijolična svetloba in začutila sem neverjetno ganjenost, ki jo je težko opisati.

Nekoč pa sem se v dvorani pred začetkom programa za nekaj trenutkov prestavila v neko drugo dimenzijo. Tam sem ugotovila, da sem odprta na vpogled komurkoli, nikakršne pregrade ni bilo več, ki bi ščitila mojo zasebnost. Najprej me je to ujezilo, nato pa mi je postalo vseeno in na koncu mi je bilo celo všeč. Jasno sem čutila utripanje prostora ter radost in ljubezen, ki sta ga prežemala. Tam bi bilo prijetno stalno bivati.

Pravega Slavka Mahneta-Shyama pa sem spoznala, ko se mi je slučajno razodel nekoliko drugače. Kar naenkrat je bil pred mano s svojo zavestjo. Širina zavesti je bila nedoločljiva, lahko bi prekrila cel planet Zemljo. Dobro sem čutila moč v vsakem delčku te zavesti in popoln nadzor nad prostorom, ki ga je prežemal s svojo zavestjo. Takrat sem spoznala, kakšna je v resnici njegova veličina.

Hvaležna sem duhovnim silam, ki so mi omogočile, da ga spoznam in hodim na njegove programe.

 

Z Mihom, mojim partnerjem, sva v začetku poletja 2002 odpotovala v državo Montana na skrajnem severu Združenih držav Amerike, kjer sva nameravala nekaj mesecev delati v nacionalnem parku Glacier. Po manj kot mesecu dni sva ugotovila, da okolje ne zadovolji najine želje po vznemirljivi ameriški izkušnji in ker tudi z zaslužkom nisva bila zadovoljna, sva se odločila, da odpotujeva v Californijo,v San Francisco. Odločitev ni bila lahka. Delo in bivanje v Montani je bilo vnaprej dogovorjeno in čeprav nisva mogla vsega vnaprej predvideti sva imela najosnovnejše stvari urejene. San Francisco pa je bil ena sama velika neznanka. Nisva vedela ali bova dobila delo, kje bova bivala, ali nama bo uspelo…?

Imela sva veliko dvomov in psihičnih kriz tako, da še sedaj ne vem, kaj je bilo tisto, kar nama je dalo pogum, da sva se stopila na avtobus in zapustila Montano.

V San Franciscu je bilo začeti huje, kot bi si kdajkoli lahko predstavljala. Nisva našla stanovanja, zaman sva iskala delo, počasi nama je zmanjkovalo denarja in energije, začela sva dvomiti v svojo odločitev.

Zase bi lahko rekla, da sem se soočila s svojimi največjimi strahovi in paniko, mislila sem, da bom kar umrla.

Bil je zadnji čas in najino edino upanje, da kontaktirava Slavka Mahneta-Shyamo, najinega duhovnega učitelja. Poslala sva mu e-mail pošto, kjer sva opisala najino situacijo, najine dvome in moje strahove.

Ko sva dobila odgovor, sem mislila, da bom umrla od sreče.

Slavko Mahne–Shyama nama je svetoval, naj se poveževa z duhovnim bitjem mesta San Francisca in ga prosiva, da nama pomaga. Pomiril naju je glede najine odločitve in nama naštel dobre strani take odločitve. San Francisco je velemesto in sposobnosti, ki jih razviješ, da v takšnem mestu, da preživiš, so zelo dragocene. Tako je razblinil najine dvome.

In potem se je nebo razjasnilo. Čez dan ali dva sem dobila prvo službo. Potem je kolegica, ki je pripotovala za nama in za katero je Slavko napovedal, da nama bo pomagala, spoznala ljudi, ki so nam uredili stanovanje, ki je bilo cenovno in energetsko ugodno. Pred tem sva zaradi denarja, ki je pojenjal, teden dni živela v nekem čudaškem hotelu. Potem je Miha dobil delo. Kmalu sva našla dodatni zaslužek… Tudi kolegica je dobila delo.

Mesto naju je sprejelo in nahranilo. Zaslužila sva toliko denarja, da sem lahko doma v miru zaključila študij, Miha se je osamosvojil od staršev in lahko sva začela skupno življenje.

To je bila ena mojih največjih in najmočnejših življenjskih izkušenj. Predvsem zato, ker me je situacija, v kateri sem se znašla, dobesedno soočila z mojimi največjim strahovi in šibkimi lastnostmi, katere sem gojila od otroštva in s katerimi se prej nisem mogla ali nisem hotela spopasti. V Ameriki, ki je dovolj daleč stran, da sem se iztrgala iz objemna družinskih korenov, torej vpliva družine, ki nas vzgaja in v največji meri določa naše vedenjske vzorce in mišljenje, mi je bilo dano, da sem se soočila sama s sabo. Pred tem sem se življenja vedno bala, vedno me je bila groza poraza, ker se nisem znala boriti, ker nisem premogla dovolj vere vase in v pozitivne življenjske sile.

Ko sva prišla iz Amerike, nama je Slavko Mahne-Shyama povedal, da sva v San Franciscu znala uporabiti njegove pozitivne energije, s pomočjo katerih sva si uredila življenje, saj svojih nisva bila sposobna dovolj močno aktivirati, ker nisva dovolj globoko verjela vase.

Po tej izkušnji se bolj trudim premagovati ovire in dosegati svoje cilje z vero vase in v svoj uspeh.

Hvala Slavko Mahne-Shyama za pomoč in pozitivne energije. Hvala Miha, ker si vztrajal, da greva na pot. Hvala sebi, ker sem šla s tabo. Hvala življenju za preizkušnjo. Hvala za to internetno stran, ki mi pomaga ozaveščati svoje izkušnje.

 

Napisala bi svojo zgodbo, pa bi se lahko zgodba ponavljala s katero od vaših udeleženk. Na kratko pa takole: Zbolela sem, bila sem "na tleh", v brezupnem položaju. Po naključju sem v tistem trenutku slišala Vaš glas gospod Slavko-na radiu Maribor. Po etru me je obšla vaša energija, takoj sem se odločila za vašo terapijo. Prvi obisk z berglami, danes nič več! Pomagalo je, zelo, zelo! HVALA!

Poleti leta 2001 sva z ženo Klavdijo potovala po jugovzhodnem delu Združenih držav Amerike. Ker sva želela v sebe vsrkati kar čimveč vtisov, sva z avtomobilom prevozila ogromne razdalje.

Nekega toplega julijskega dne naju je pot vodila skozi visokogorje jugozahodnega Kolorada. Z velikim veseljem sem vozil avto proti vrhu gorskega sedla, saj sem vedel, da se bom prvič v življenju povzpel nad mejo 3000 metrov. Na vrhu sedla sem ustavil avto. Klavdija je imela zaradi višine vseskozi krizo. Mene pa je nekoliko stisnilo šele, ko sem na tej višini stopil iz avta. Odpeljala sva se naprej proti najinemu večernemu cilju, avtokampu, ki je bil na zemljevidu vrisan prav pod sedlom na višini, ki je nekako ustrezala višini našega Triglava.

Ko sva prišla v kamp me je obšla tesnoba, Klavdija pa sploh ni hotela iz avtomobila, tako krizo je imela.

V avtokampu so bili samo veliki avtodomi, vse je bilo dokaj divje in neurejeno. Tudi ljudje so izgledali divje, a sem kljub temu stopil iz avta in se pogovoril z njimi. Ugotovil sem, da so bili robati, a izredno prijazni in veliko so se šalili. Ko sem jih vprašal, če je v kampu varno, so me pomirili, da je vse v redu. Opozorili pa so me, da se kamp nahaja v lovišču nekega črnega medveda, ki je tu pred kakšnim tednom prevrnil avtodom. Niso se šalili. Kljub temu so rekli, da je možnost, da bi v avtokamp ponoči prihlačal medved zelo majhna.

S Klavdijo sva se odločila, da v kampu kljub vsemu prenočiva. Postavila sva svoj mali šotor in legla k počitku. Vse je bilo močno vlažno in zaradi velike višine zelo hladno. To je bila ena od najinih najtežjih noči v Ameriki, saj večji del noči sploh nisva vedela ali bediva ali spiva. Bilo mi je zelo neudobno in malo me je skrbelo zaradi medveda.

Kar naenkrat pa me je zajel nenavaden občutek, ki ga v življenju nisem še nikoli prej občutil. Dvignil sem se iz svojega telesa in začel leteti po zraku z veliko hitrostjo in se vrtoglavo spuščati proti tlom in potem spet dvigati. Prostor, v katerem sem se znašel je bil odprt, širen in pust. V njem ni bilo ničesar in zavedel sem se, da nisem na Zemlji. Edina stvar, ki sem jo videl pa so bile številne Plošče kavzalne svetlobe Slavka Mahneta Shyame, ki so bile vsepovsod – ne vem ali so letele ali lebdele. Telo so mi prevevali nepopisni občutki svobode, ugodja in veselja. Ne vem, kako dolgo sem tam ostal – mogoče nekaj minut, mogoče nekaj sekund. Tedaj se je zraven mojega telesa zganila Klavdija, me zadela ob nogo in potegnilo me je nazaj v moje telo.

Ko sva zjutraj pred sončnim vzhodom vstala in se kar čimprej zaradi izredne vlage odpravila, mi je bilo kljub mrazu in neprespani noči prijetno. Opazoval sem visoke pettisočake, ki so se dvigali nad gorsko dolino in bil hvaležen, da sem lahko na tako prelepem mestu sveta doživel tako nepozabno izkušnjo.

Sprva sem mislil, da sem doživel astralno projekcijo, a mi je Slavko Mahne Shyama kasneje povedal, da je to bila kavzalna projekcija.

Ponižno se zahvaljujem vsesplošnim silam življenja in Slavku Mahnetu Shyami za to čudovito doživetje.

 

Bilo je spomladi leta devetindevetdeset. Slavko Mahne – Shyama je tistemu, ki je to želel izdelal astralno sliko duše. Tudi jaz sem jo naročila. Ko jo je aktiviral sem imela veliko krizo. Slika je v okvirju imela podstavek, na katerega je lahko naslonjena in doma jo imam postavljeno na prostoru, ki je po meritvah najbolj primeren. Ko sem sliko dobila sem tudi izvedela, da imam veliko dušo.

Neko soboto popoldne sem razmišljala, ali imata tudi moja otroka veliko dušo. Pomerila sem z nihalom, ki mi je pokazal, da jo imata. Po telefonu sem poklicala Slavka Mahneta in mu to povedala. Razložil mi je, da jo res imata, vendar jo ne uporabljata. Njun oče je namreč po očetovi strani Srb in Srbom so Turki ukradli dušo. Tako je bila odvzeta tudi duša mojima otrokoma.

Popoldne istega dne, bila sem sama v Borovcu, počutila sem se prijetno uravnovešeno in radostno, ko je pred našo hišo ustavil avto. Ko sem to zaznala sem takoj začutila, da se je pripeljal Slavko Mahne s svojo družino. Pogled skozi okno mi je to potrdil.

Bila sem zelo srečna, ko sem jim hitela nasproti. Slavko me je pozdravil in mi rekel: “TVOJIM OTROKOM SEM VRNIL DUŠO!”

Povedal mi je, da je napravil astralno sliko duše mojemu možu – očetu najinih otrok. Tako je mojemu možu in s tem tudi sinu in hčerki vrnil dušo.

Sliko je postavil v dnevni sobi na najprimernejše mesto, povedal je tudi, da bi mož to stanje, ki je bilo doseženo z astralno sliko, ki mu jo je Slavko Mahne – Shyama poklonil, dosegel v DVAJSETIH ŽIVLJENJIH.

Slavko Mahne – Shyama s celim svojim bitjem se ti zahvaljujem za vrnjene dušice.

 

Vedno sem živel v svetu, ki je bil samo moj - (zdelo se mi je tako). V njem so živele dobre vile, škrati, prijazne coprnice in angeli varuhi. Sedaj spoznavam ta svet in sebe v njem, za kar se globoko ponižno, z vsem svojim čistim bistvom zahvaljujem tebi Slavko Mahne-Shyama in vsem, ki smo povezani s tabo.

Ko kdo umre, ki drag mi je
se vedno mi zazdi,
da delček mene hkrati z njim
to stvarstvo zapusti.
Vse manj me bo, …

V verz pesmi nikoli nisem dvomil, toda šele sedaj ga resnično čutim.

Mama Piška je bila moja staramama, s katero sem preživel celo moje otroštvo, pa tja do 24. leta, ko je zapustila zemeljsko življenje. Takrat sem zaznal, da ji še vedno lahko pomagam, toda nisem vedel kako.

Kadar sem pomislil nanjo mi je postalo hudo, občutek izgube je bil še močnejši. Bati sem se začel vetra in strahospoštovanje do elementa zraka me je vodilo skoraj do psihičnega zloma. Sorodniki so se strinjali, da sem hujši kot mama Piška, saj se je vedno bala neviht in vetrov. Razlagali smo si, da ji je to ostalo iz njenih dalmatinskih let, ki jih je preživela blizu Splita, kjer je močna burja pogost pojav.

Sedaj vem, da se je skozi strah vetra in z njim čistila moja duša. In, sedaj vem, da je bila misel na mamo Piško, podkrepljena z jokom in občutkom žalosti, moje egoistično ravnanje, ravnanje brez pameti in moteče za oba. Zato, ko pomislim nanjo, nič ne žalujem. Oblije me prijetna toplina, pomešana z občutki zadovoljstva, sreče, ljubezni in neskončnosti.

Za vse to pa se iskreno in ponižno zahvaljujem tebi Slavko Mahne-Shyama, saj si nas vodil skozi globok duhovni proces osvobajanja in dviganja mrtvih duhov. Zahvaljujem se ti za ploščo kavzalne svetlobe, ki me ščiti, in zahvaljujem se ti za nasvet, kako pomagam mami Piški, da se skozi svetleči žarek knjige osvobodi na še višjo dimenzijo.

 

Jeseni 2002 sva z mojim dekletom Andrejo potovala po Californiji, zvezdni državi U.S.A. Potovala sva po nacionalnih parkih, kjer so še vedno prisotne energije Indijancev. Iz tedenskih terapij Slavka Mahneta - Shyame, sva pridobila veliko vrlin, ki so nama delovale kot vodnik na najinem potovanju.

Med drugim sva obiskala King Canyon, Nacionalni Park. Ko sva prispela v dolino, sva ugotovila, da je v dolini le še peščica ljudi, saj je bila že jesen. Dolina je bila kot oaza neokrnjene narave. Utaborila sva se na izbranem prostoru in postavila šotor. Zaradi utrujenosti od vožnje, sem se pričel razbremenjevati z psihičnimi in fizičnimi vajami ( joga, zdravilna plošča, plošča kavzalne svetlobe,…).

Iz pripovedovanja Slavka Mahneta - Shyame sem vedel, da ogenj gori veliko bolj plemenito, če prej ognjišče prečistiš in aktiviraš z zdravilno ploščo in ploščo kavzalne svetlobe. In res, ogenj ki sem ga zakuril na tem ognjišču je zažarel in zasvetil čez celo dolino. Z Andrejo sva se izpolnjena z naravo in svetlobo ognja, ki sva ga zaužila, odpravila v svoj šotor. V šotoru sva se malo pocarkljala. Ko sem zadovoljen od doživetij umirjeno ležal v šotoru, je nad mene priletelo bitje z indijansko perjanico prečudovitih barv. Privabila ga je energija, ki se je širila skozi ogenj. Kot prvo sem občutil velik strah saj je bila pojava mojemu razumu popolnoma nedoumljiva. Zavedel sem se nepotrebnega straha in se pomiril. To bitje sem lepo pozdravil in se mu predstavil. Enako je storil on. Vprašal me je, od kod mi ti simboli? Bil je popolnoma prevzet nad svetlobo, ki so jo oddajali simboli Slavka Mahneta - Shyame. Povedal sem mu pri kom sem dobil te simbole. Prosil me je, da odnesem njegove pozdrave Slavku Mahnetu Shyami. V njegovih besedah, mislih in občutkih sem zaznal resnično globoko spoštovanje. V zameno za željo, ki sem jo bil pripravljen izpolnit, mi je prečistil dušo. Nasledno jutro je bilo nebo nad dolino polno meglic, ki so spominjale na ples vil in vilinov.

Zelo veliko mi pomeni, da sem lahko zaznal tako resnično spoštovanje, ki je bilo izraženo do Slavka Mahneta - Shyame.

 

Ljubezen se skriva v vsaki naši celici in željno čaka, da jo prepoznamo in začutimo. Duhovna, ki je večna in nežna, ter jo ne moremo uloviti, ampak se moramo za njo truditi in jo predvsem čutiti. Ker smo materialna bitja temu sledi tudi telesna ljubezen, ki mora biti resnična in iskrena.

Zemlja je zelo lep planet, vendar so pogoji življenja na njej težki. Zato je treba razvijati vzporedni duhovni svet, ki ga odkrivamo in prebujamo pri Slavkotu Mahnetu Shyami in njegovi ženi Zali Mahne, ki nas vodita z ljubeznijo po tej poti.

Želim občutiti in slediti temu lepemu svetu, ki mu v življenju dajemo premalo prostora in globine.
Vsi nekam hitimo, pa ne vemo kam?
Postojmo - začutimo svoje srce, srce sočloveka, prisluhnimo mu.
Dajmo drugim tisto, kar si sami najbolj želimo- iskreno ljubezen, pozornost in čutenje.

Iskreno hvala in lepe pozdrave!

 

Rada bi opisala, mojo izkušnjo s tem neverjetnim človekom Slavko Mahne – Shyama, ki se mi je zgodila leta 2001.

Delam v avtomobilističnem podjetju, kjer sem svoje čase prodajala avtomobile. V salon je stopil moški, na prvi pogled ni pritegnil posebne pozornosti. Videla sem kako si je nekaj časa ogledoval avtomobil in z nihalom preverjal njegovo "verjetno" energijo.

Pustila sem ga nekaj časa in nato z zanimanjem pristopila k njemu.

Ko sem ga pogledala v oči, je bilo kot, da bi me premaknili na drugi konec salona. Tako močno pozitivno energijo je oddajal, da sem se je kar ustrašila. Ustrašila sem se je verjetno zato, ker pozitivne energije že dolgo ni bilo v meni. V meni je bila, samo izkoristiti je nisem znala.

Po pogovoru z njim o avtomobilu in njegovem delu, sem se udeležila predavanj, bolj zaradi mojih zdravstvenih problemov ki so bili migrenski glavoboli.

Prišla sem na predavanje prvič - bilo je čudno.

Prišla sem na predavanje drugič in se osebno pogovorila o mojem problemu. Drugi dan po predavanjih se je zgodilo. Odšla sem v posteljo in zaspala, ponoči sem se zbudila z tako močnim glavobolom, da sem mislila da ne bom preživela, tako kruto je bilo po domače povedano da se mi je že kar mešalo od bolečin.

Tableti proti bolečinam niso pomagali.

Ko sem se naslednji dan zbudila, sem se spomnila, da je gospod na predavanjih rekel, da so reakcije lahko zelo močne in ga isti dan tudi poklicala, razložil mi je da je to normalni proces.

OD TAKRAT NAPREJ ME NE BOLI VEČ GLAVA.

HVALA, Slavko Mahne

 

Moj spomin na prvo srečanje z gospodom Slavkom Mahnetom je še danes zelo svetal. Bilo je neko jesensko nedeljo leta 2000, ko sem na državni televiziji spremljal oddajo z lepim, sončnim naslovom, ki se ga žal ne spomnim; v tej oddaji je nastopil tudi gospod Mahne s svojo prijetno družinico. Prispevek, ki je predstavil gospoda Mahneta in njegovo delo, me je tako navdušil, da sem že v ponedeljek naslednjega dne poklical v mariborsko uredništvo RTV Slovenija, kjer mi je sama gospa voditeljica zgoraj omenjene oddaje zaupala cenjeni naslov priznanega in uveljavljenega biozdravitelja. Zaupala pa mi je tudi podatek, da se g. Mahne mudi v Mariboru, kjer ima svoje programe biozdravljenja. Zato sem se odločil, da se čim prej udeležim njegovega programa. Že ko sem vstopil v dvorano mariborskega Izuma, kjer so potekali njegovi programi in ki je bila nabita s pozitivno energijo, sem začutil, da se mi je pri srcu in duši nekaj premaknilo; začutil sem blagodejen pozitivni vpliv zdravilne energije. Zelo sem se tudi umiril in se z vso močjo predal blagim energijam Ljubezni. Takrat se tudi spomnim, da sem sedel spredaj, za menoj pa je sedela gospa, ki je že vrsto let zvesta obiskovalka Mahnetovih programov. Omenjeno gospo sem potihoma vprašal, kar me je seveda močno zanimalo, če ima gospod Mahne resnično takšno moč biozdravljenja. In odgovorila mi je sila zagonetno, nekako takole: »Vsak sam občuti …«.

In res, programi so me tako navdušili, da sem jih obiskoval prav do konca jesenskega dela. Že pri prvem obisku sem šel tudi na osebni pogovor h gospodu Mahnetu, ki mi je dejal, da sem bil, preden sem prišel na program, okrog 90-odstotno obremenjen, in zagotovil, da bom že po prvem obisku izgubil velik odstotek fizične in duševne obremenitve.

V tistem času sem bil že absolvent Pedagoške fakultete v Mariboru. V isti sapi pa moram priznati, da sem bil takrat v nekakšni krizi; bil sem preutrujen od študijskih naporov in sem vse bolj razmišljal, ali mi bo uspelo uspešno končati študij v primernem roku. Z Mahnetovimi programi obujanja skritih človeških vrlin in nesebičnega biozdravljenja sem postal bolj samozavesten in pogumen ter navsezadnje fizično in duševno močan, česar mi je pred pozitivnimi programi najbolj primanjkovalo. V času absolventskega staža, v študijskem letu 2000/2001, sem opravljal tudi nadomestno civilno službo v domu ostarelih, kjer mi je zelo prav prišla moč, ki sem jo pridobil z Mahnetovimi programi, da sem vztrajal do konca, kajti v domu sem se srečeval z bolj ali manj lepimi trenutki, ki bi me, če ne bi zahajal na biozdraviteljeve programe, nekako potolkli.

V letu 2002 sem uspešno diplomiral in si s tem pridobil tako želeni naslov, za katerega sem si že od otroštva vztrajno prizadeval in k čemur je pripomogla tudi draga pojava gospoda Mahneta.

Spoštovanemu gospodu biozdravitelju Slavku Mahnetu in njegovi dragi družini sem iz srca globoko hvaležen za vse dobro in mu želim še naprej Božje Ljubezni in Moči, ki naj jo uporablja v blagor vsega človeštva na našem prelepem planetu!

 

Življenje se
zna pogledati
v ogledalo.

Zna obleči
srečo in
premagati
trpljenje.

Zna človeka
voditi in se
mu prikupiti.

Življenje ima
v sebi srečo
zdravje in
ljubezen.
Le najdi jo.

Brez Slavkota
ni življenja brez
sreče, zdravja in
ljubezni.

V svojem življenju
sem poiskala vse
pri njemu.
Tudi vi jo.
Hvala ti Slavko.

 

Moje težave so se začele pri tridesetih letih. Tako kot vsak sem tudi jaz iskala pomoč, najprej pri zdravnikih klasične medicine. Poslali so me k specialistu za ožilje. Izjava zdravnika je bila takšna. Citiram:“ Vi nimate bolnih le krčnih žil, ampak notranje vene in vam ne morem pomagati niti operativno.” Nato sem prosila za kakšno mazilo in odgovor je bil tak: “ Ničesar vam ne morem dati.” Istočasno so slike pokazale izrastke na hrbtenici. Za hrbtenico sem dobila en kup tablet. Od takrat se je stanje boljšalo in slabšalo. Bolele so me noge, križ, želodec in ledvice.

Bila sem zagrenjena, črnogleda, žalostna, z eno besedo obupana. Tedaj pa slišim po radiu za Slavka Mahneta. Ničesar nisem premišljevala, le naslednji dan sem bila že na njegovi terapiji. Prvi dan sem imela obupne bolečine, imela sem solzne oči, a jaz nisem odnehala. Še sedaj ga slišim, ko je dejal: “ Vsi, ki imate bolečine potrpite. Boste videli, da bo boljše.” In tako je tudi bilo.

Od takrat naprej spremljam njegove terapije kolikor morem. Moram pa tudi povedati, da od mojega obupa ni ostalo nič. Sem popolnoma spremenjena in skoraj vedno dobre volje. Mojo dušo boža nekaj božanskega.

Ne morem reči, da sem popolnoma zdrava. Vendar hodim, delam, seveda letom primerno. In za vse to se imam zahvaliti Slavku Mahnetu.

Zato iskrena hvala Slavko Mahne SHYAMA.

 

Na včerajšnjem programu biozdravljenja sem doživela svoje drugo razsvetljenje. Hvala vsem ki ste ga doživeli z mano, predvsem pa Slavko hvala tebi.

Doživeti »lepo dušo« je tako nepopisno doživetje, da moj um ne more izbrati besed. Lahko samo čutim neizmerno srečo, sproščenost in vero vase.

Ko sem pred slabim letom začela hoditi na programe biozdravljenja sem bila popolnoma zrušena. Naša družina je doživljala zelo hude strese. Brat je bil hudo bolan, za novo leto pa je zbolela tudi mlajša sestra. Takrat sem začutila,da moram nekaj narediti zase in za celo družino. Poklicala sem Drago, ki naši družini pomaga že več kot deset let.

Draga, iskreno in neizmerno sem ti hvaležna za vse koncentracije, lepe besede, pozitivno mišljenje in vero v našo družino.

Povedala mi je da so programi šele čez deset ni. Mislila sem, da tega časa enostavno ne bom preživela. Pa sem ga. Od takrat naprej programe redno obiskujem. Vsakič znova doživim toliko lepega in koristnega, da z veseljem in spoštovanjem sprejemam vsa trpljenja in krize ki jih doživljam pri svojem duhovnem razvoju. Ni enostavno, je pa lepo.

Zelo sem vesela, da je začela programe obiskovati tudi sestra Maja.

Vse to je enostavno najlepša pot navzgor.

 

Rojena sem bila v zakotni vasici Borovec. Tu stoji naša hiša. Narava tukaj je zelo bogata in tudi ljudi je zelo malo, tako da je ne morejo pokvariti. Hiša je zelo stara, mogoče tristo, štiristo let. V njej sem živela do svojega petnajstega leta. Ko sem se poročila, sva jo z možem obnovila in cela naša družina preživlja tu vse konce tedna in proste dneve. Ko sta bila otroka še manjša, sta bila tu tudi onadva, sedaj pa sva navadno sama z možem. Pred sedmimi leti se mi je zgodila velika sreča, saj nam je prišel očistiti hišo Slavko Mahne Shyama. Kot sem že omenila je hiša zelo stara, zato je bilo v njej še posebno veliko vtisov ljudi, ki so tu živeli. V njej je bilo ogromno radioaktivnosti, vodnega sevanja, predvsem pa ogromno nesreč, sovraštva, ljubosumja in drugih negativnih čustev, ki so bremenila mene in mojo družino. Slavko Mahne Shyama nam je hišo očistil vse te negative, kot mi je povedal, je bilo v njej osemsto procentov negativnih energij. Na prostoru pred hišo je moral čistiti 150 m v globino, ker je bilo tam ogromno energij mrtvih. Vedno kadar čisti hiše pozdravi tudi družinske člane. Žal sva bila takrat doma samo midva s sinom. Hčerka in mož sta bila na potovanju na Švedsko. Slavko je izmeril, da je hčerka, ki je takrat redno obiskovala terapije biozdravljenja, s svojim stanjem očistila radioaktivnost na ozemlju cele Švedske. Slavko Mahne Shyama pa je poleg tega, da nam je očistil hišo naredil koncentracijo zdravilnih energij na našo sosedo, ki je takrat prišla mimo naše hiše, pozdravil je dva moja bratranca, ki sta prišla takrat na obisk in temeljito je pozdravil sina, ki je prišel takrat v Borovec. Sin je takrat že dalj časa čutil čuden pritisk na levi zadnji strani glave. Slavko je ugotovil, da se je na njega prisesal moj oče, ki je dve leti pred tem dogodkom umrl. Sin mi je kasneje povedal, kako je čutil v grlu, ko je Slavko dvigoval mojega očeta in s tem osvobajal – reševal sina in mojega očeta. Meritve so pokazale, da bi sin živel samo še sedem let, če ga Slavko ne bi rešil prisesanega duha mojega očeta. Sedaj hiša deluje kot vrelec zdravja, sreče in miru. Ko se v petek vrnem domov, me objamejo čiste energije, tu se počutim popolnoma prerojeno in si naberem moči za nove zmage, ki jih moram doseči med tednom. Tako čutijo tudi drugi. Mož, ki pride ves obremenjen v petek v Borovec velikokrat spi cele tri dni in v ponedeljek je zopet zdrav in pripravljen na delo. Ravno tako se dogaja obiskovalcem, ki pridejo k nam. Ko nekaj časa sedijo v hiši, se umirijo in pogosto kar zaspijo. Pri nas z obiski nimamo veliko dela, ker v glavnem sede zaspijo. Tako močne pozitivne energije so pri nas tudi zato, ker je bil Slavko Mahne Shyama večkrat pri nas, pa tudi ljudje, ki se redno udeležujejo programov biozdravljenja in delavnic, ki jih vodi Slavko Mahne Shyama so pogosto pri nas. Hvala tebi SLAVKO MAHNE SHYAMA in hvala vsem!

Duhovnost pomeni prebujenost. Mnogi, četudi se tega ne zavedajo, spijo. Rodijo se speči, živijo speči, speči se poročijo, speči vzgajajo otroke, tudi umro speči, ne da bi se sploh kdaj prebudili. Nikoli ne razumejo lepote tega, kar imenujemo » človeško življenje » ( Anthony de Mello, 1991).

Tudi sama sem spala in spala…Zahvaljujoč Slavku Mahnetu – Shyama sem imela srečo (usoda),da spoznam in občutim duhovnost in s tem smisel življenja nasploh. Pomanjkanje ciljev in življenje brez smisla me je vodilo v obup in čustva nekoristnosti ter zapuščenosti. Tako sem se tudi počutila še 8 let nazaj: bila sem ogorčena nad svojim življenjem, zagrenjena, jezna,maščevalna, zapuščena in moja stopnja samospoštovanja je bila daleč dol, pod ničlo. Odkrili so mi rak na enem, drugem in tretjem organu. Otrok je bil komaj 2 leti star, partner daleč (fizično in psihično) stran. Seveda, sem za vse to gorje krivila druge.Če mi ne bi bilo dano, da pridem k Slavku Mahnetu –Shyama, me danes ne bi bilo med živimi.

Sedaj sem zdrava, srečna, zadovoljna, spoštujem sebe in druge, sem samozavestna (vendar ne polna napuha), sočutna do drugih,…Vsakodnevne izzive (težave) rešujem lažje. Vprašali boste, kako to, da še vedno imam probleme, po osmih letih. Imam jih, vendar vem zakaj. Če hočemo zgraditi novo hišo (na istem mestu) moramo staro zrušiti. Ob tem je veliko hrupa, prahu, fizičnega in psihičnega napora.Tako je tudi z nami, ki hodimo na programe Slavka Mahneta-Shyama. Naš učitelj (enkratno in neponovljivo Božansko bitje) pri nas upošteva tisti kitajski pregovor, ki pravi, da moraš reveža naučiti loviti ribe, namesto da bi ga nahranil. Pravzaprav nas tudi nahrani (12%) in nam omogoča zdravje, v 88% pa nas uči. Ob tem segamo v različne globine svoje podzavesti in privlečemo na površje različen ulov. S tem je tudi določen del (ozaveščanje), dokler ne užijemo slastno, hrustljavo zapečeno dobroto. Kakšna riba se nam tudi izmuzne in je bolečina zaradi izgube velika…

Z rednim obiskovanjem programov in delavnic duhovnega razvoja dobivam moč, zdravje, smisel, radost in veselje življenja. Čutim sebe, svoje notranje bistvo, katero se mi nenehno plemeniti in to sem » jaz». Tega mi ne more nihče odvzeti in z njim bom še veliko potovala v neskončne dimenzije univerzuma, dokler ne dosežem božansko zavest-končni cilj evolucije človeka.

Če ste speči, tavate v temi, trpite zaradi bolezni ali drugih nesreč, vedite, da obstaja rešitev – to je Slavko Mahne Shyama !

S polno vero zaupanja, predano, ponižno in z največjo možno mero hvaležnosti Slavku Mahnetu-Shyama in Zali Mahne!

 

Človek je življenje,
skrivnost in tihožitje.
Človeka vežejo igrice
in ljubezen.

Človek zna
sesti v učenje
se vtihotapiti v delo
in spoznati bližnjega.

Za njega je
ustvarjena narava
potok in ptice,
živali in ljudje.

Človek je prijatelj
vsakemu dnevu,
dobremu in slabemu.

Človek zna podati roko
prijatelju ali sovražniku.
Človek zna biti prijatelj.

 

Slavko Mahne Shyama mi je odprl oči videnja. Vidim energijo, avre, bolečino,...

To, kar vidim, shranjujem in obnavljam, ter vadim. Vsakič mi bolje gre. Tudi na terapije pridem kdaj. Zelo sem mu hvaležna.

Lahko ti samo rečem: Hvala ti Slavko, da znam kar znam in sem te spoznala.

 

Že od majhnega sta oba otroka občasno videla energije. Videla sta silhuete bitij, ki so bila v naši hiši. Ta bitja so bila bolj nizke rasti. Prišla in odšla so lahko skozi zid. V zidovih so se izogibala elektrike, ker jih je motila. Bitja niso bila negativna. Niso se kaj dosti ukvarjali z ljudmi, ampak so živeli svoje življenje, neodvisno od ljudi. Bila sem zelo začudena, nisem si znala razložiti, kaj otroci vidijo. Tega nisem mogla nikomur povedati, saj kaj takega naj ne bi obstajalo. Ko sem Slavkota vprašala o tem, mi je razložil, da to ni nič nenavadnega, saj takšna bitja živijo okoli nas. Moji otroci pa imajo zmožnost, da jih vidijo.

Že od malega sem bila slabega zdravja, imela sem težave s srcem, zelo slabo kri, prebolela več pljučnic, tako, da sem večkrat mislila, da bom že zelo mlada umrla.

Jemala sem razna zdravila, toda zdravje se z njimi ni uredilo, dokler nisva z možem začela hoditi na terapije. Zdaj sodelujeva na biozdravljenjih in delavnicah duhovnega razvoja že šesto leto.

Mož je imel težave z živci, želodcem, srcem. Na terapijah se nama dogajajo čudeži, v katere prej nisem več verjela. Zdravi se najino telo in duša, z ljudmi komunicirava na drug, pozitiven način - vse poteka spontano, ker nas pri tem vodiš ti, Slavko Mahne Shyama. Prava sreča in zadovoljstvo izvirata in dobrih stvari. V nas si obudil srečo, zdravje , ljubezen in blagostanje. Naša naloga pa je, da ne odnehamo na tej poti, da to cenimo in ohranjamo v sebi.

Vsak posameznik, ki se zaveda tega in goji te lepe vrednote, lahko pripomore k napredku, kajti večje je število ljudi, ki pozitivno razmišljajo in delujejo, prej se bo zgodil določen preskok na bolje.

Z možem se veseliva vsakega srečanja z vama in terapije. Srečna sem, da sem prisotna na skupnih terapijah, kajti spet se veselim, živim, ljubim ljudi, živali in vso naravo. Skratka, občutim kako lepo je biti zdrav, tako telesno in duševno.

Z ljubeznijo vaju pozdravljava,

 

V sebi sem bila nekoliko napeta in nesproščena. Pred spanjem sem se hotela čimbolj umiriti in se poglobiti vase. Pomislila sem, zakaj sem napeta, kaj mi preprečuje poglobljenost? Videla sem, da s to napeto pozornostjo skušam nadzorovati celo svoje življenje in vse morebitne nevarnosti.

Potem sem se zavedala, da nisem sama. Pogledala sem z duhovnim pogledom in videla, da v spalnici stojita dva angela v človeški velikosti, vendar v eterični energiji. Stala sta kot stražarja. Njuna pozornost je bila usmerjena v vso psihično dogajanje. Pripravljena sta bila, da nas varujeta pred vsemi nevarnostmi. Poleg mene je bil še drug angel, ki je bil določen, da skrbi za moje telo. Bil mi je izredno naklonjen. Hotel mi je pomagati, skrbeti za mene in moje telo.

Ko sem se usmerila po stanovanju, sem videla angele stražarje v vseh sobah. Stali so z močno pozornostjo in željo, da nas zaščitijo. Ko sem pogledala v otroške sobe, sem ponovno videla te angele stražarje. Tako David, kot Karim, sta imela ob sebi zdravilnega angela, ki je skrbel za njuno telo.

Ob vsem tem zavedanju je moj nemir popolnoma izginil. Nisem več potrebovala napetosti, ker sem vedela, da bo za vse poskrbljeno.

Ko sem se usmerila v Slavka, ki je ležal poleg mene, pa sem videla drugačne sile. Povsod okoli njega so obstajale manjše svetleče krogle, ki so se gibale z izjemno hitrostjo. Bile so usmerjene v vse življenjske cilje, povsod, kamor ima on usmerjeno svojo zavest. Delale so za njega, z velikim veseljem in zagnanostjo.

Po tem videnju sem umirjeno zaspala. Ko sem se zbudila, o tem premišljevala in se pogovorila s Slavkom, sem spoznala, da ima vsak človek ob sebi duhovne sile. Te so izredno željne, da bi pomagale, saj je to njihov življenjski namen, tisto, kar jih izpolnjuje. To so iste sile, ki jih nekateri vidijo ob klinični smrti. Takrat imajo ljudje zmožnost videti duhovni svet.

Edino, kar tem silam onemogoči delovanje je človeški razum, ki jim ne pusti živeti in jih zanika. Te sile tudi ne morejo delovati skozi težji greh. Največji grehi se ponavadi skreirajo med zakonci, saj so zelo globoko povezani, med sabo pa običajno delujejo negativno. Težji greh se lahko ustvari tudi v odnosu do otrok do 15 leta starosti. Enako se lahko zgodi, če ustvarite greh do pravega duhovnega učitelja, ki je z pozitivo prodrl v vaše globine, vi pa se vanj usmerite z negativo.

Vendar te duhovne sile navkljub temu izredno želijo pomagati. Greha ne morejo premagati ravno zaradi tega, ker mi držimo moč negative v tem dejanju. Greh lahko premagajo, če jih iz globine sebe iskreno prosimo, da posežejo v del nas, kjer madež obstaja. Če se dovolj potrudimo in iskreno prosimo, nas lahko te močne sile popolnoma osvobodijo.

 

Konec leta 1996 sem se s kolegi odpravil v Dubrovnik, kjer smo nameravali dočakati novo leto. Nekaj dni pred novim letom se je v tem kraju izredno ohladilo, celo snežilo je – snega menda niso pomnili niti najstarejši prebivalci dubrovniškega okrožja.

Bivali smo v hiši, ki seveda za tak mraz ni bila primerno grajena – bilo je zelo veliko prepiha in vlage. Poleg tega ni delovala niti centralna kurjava. Za gretje smo imeli le nekaj zelo vlažnih drv, pa še to samo v kaminu v veliki dnevni sobi. Glede na to, da zunanja temperatura skoraj ni presegla 0°C, je bilo logično, da je bila temperatura v veliki večini prostorov te velike hiše približno dvanajst ali trinajst stopinj nad ničlo. Ker smo bili več dni izpostavljeni mrazu nas je venomer močno zeblo. Spali smo pokriti z nekaj odejami in v več puloverjih. Ko smo le mogli, smo se stiskali ob šibkem ognju.

Po nekaj dneh, ko me je spet močno zeblo, pa sem si kar naenkrat dejal: »Tako zdaj imam pa zadosti! Nekaj moram ukreniti.« Spomnil sem se dihanja na haro – koncentracije na duhovno središče – , ki sem se ga naučil na delavnicah pod vodstvom Slavka Mahneta Shyame. Spomnil sem se njegovih besed, ko je dejal, da je to tehnika, s katero budistični menihi popolnoma premagajo mraz in sredi najhujše zime na prostem, oviti v mokre rjuhe in bosi, stopijo sneg pod seboj, rjuhe pa posušijo.

Ko sem se vsega tega torej spomnil, sem odšel v enega od najhladnejših prostorov v hiši, se slekel do spodnjega perila in se na pol gol ulegel na tla, ki so bila pokrita z ledeno mrzlimi keramičnimi ploščicami. Čeprav me je ena od kolegic, ki me je opazila, vprašala, če se mi je popolnoma zmešalo, sem zaprl oči in kakih deset ali petnajst minut dihal na haro. Kmalu me je popolnoma nehalo zebsti, čez nekaj časa pa sem po celem telesu občutil močno toploto.

Po tej meditaciji me sploh ni več kaj dosti zeblo. Oblačil sem se precej manj in na sploh mi je bilo prijetno. Ker je bilo v hiši zaradi majhnega bojlerja pomanjkanje tople vode, sem se tuširal kar z mrzlo vodo, ki se mi je zdela neverjetno topla.

Ko sem se vrnil v Ljubljano v normalno ogreto stanovanje pa mi je bilo na začetku zelo vroče. Medtem ko so bili drugi oblečeni v tople nogavice in trenirke, sem jaz moral kaki dve uri preživeti bos in oblečen samo v spodnjice.

Azijski budisti se na podvig premagovanja mraza pripravljajo celo življenje. Ogromno meditirajo in živijo asketsko. Gre za dosežek, ki je velika življenjska osebnostna zmaga. To, da sem bil jaz kot otrok zahodne civilizacije, kjer je toplota zelo lahko dostopna dobrina in kjer so človeška telesa razvajena in malo odporna, sposoben doseči podobno z minimalnim naporom in tako rekoč brez odrekanja, je nekaj neverjetnega. Nekaj takega mi niti slučajno ne bi uspelo brez neizmernih moči in potencialov Slavka Mahneta Shyame.

 

Že kot otrok nisem maral hoditi na pokopališče, še posebej ne na dan mrtvih. Še sam nisem vedel, zakaj se mi je to vedno tako zelo upiralo. Ko sem s pomočjo Slavka Mahneta Shyame spoznal prave razloge mojega odpora, sem na pokopališče popolnoma prenehal hoditi. Z obiskom pokopališča, še posebej ob dnevu mrtvih, namreč človek pade pod negativen oziroma rušilen vpliv mrtvih, ki se prisesajo na njegov duh in ga tako bremenijo, saj mu sesajo življenjsko energijo.

Grobove sorodnikov sem ponovno začel obiskovati šele tedaj, ko je Slavko Mahne Shyama izdelal Ploščo kavzalne svetlobe, ki v prostoru in ljudeh popolnoma razkraja in nevtralizira vplive mrtvih.

Danes sem se z družino odpravil na ljubljansko pokopališče. Na poti med dvema grobovoma, ki smo jih obiskali, sem za svojim hrbtom opazil mlado družino, ki je hodila v isti smeri kot mi. Mama je za roko vodila otroka, ki je bil star približno tri leta. Otrok je bil zelo nesrečen: jokal je in glasno tožil. Takoj se mi je močno zasmilil, saj sem uganil, da joka, ker nanj pritiskajo duhovi umrlih (pred leti sem namreč ugotovil, da pritisk mrtvih še posebej zaslutijo majhni otroci). Tedaj sem dvignil Ploščo kavzalne svetlobe, ki jo na pokopališču venomer nosim kot zaščito pred vplivi mrtvih, jo neopazno obrnil proti trpečemu otroku in plošča je v otroka ustrelila nekaj svetlečih žarkov. Čeprav otrok in njegovi starši mojega dejanja niso opazili je otrok v trenutku prenehal z jokom. Čez nekaj sekund je še malo zajokal in se popolnoma umiril. Začutil sem mravljince po celem telesu, v prsih sem občutil občutek silne sreče in v oči so mi stopile solze. Čez kako minuto ali dve se je otrok že smejal in se vedro pogovarjal s svojo mamo.

Lepo bi bilo, če bi ljudje namesto sveč na grobove nosili Plošče kavzalne svetlobe, ki jih je izdelal Slavko Mahne Shyama. Te plošče namreč v svetu mrtvih žarijo kot svetleča sonca, ki mrtve dvigajo v duhovne dimenzije, kjer se njihovo trpljenje ujetosti v svet živih konča.

 

Slavka Mahneta Shyamo sem spoznal leta 1994. Takrat je ravno vodil oddajo na Kanalu A. Nekega večera me žena pokliče, naj pridem pogledat televizijo, saj bo neki bioenergetik zdravil celotno Slovenijo… Že po prvi terapiji Slavka Mahneta Shyame sem začutil neverjetno spremembo v sebi.

Ker nas je po televiziji obvestil, da bo imel v World Trade centru v Ljubljani terapije v živo, sva se z ženo odločila, da ga obiščeva. Že po prvih terapijah sem spoznal, da lahko mojo bolezen, ki je bila na psihični bazi, ozdravi le on. V sebi sem nosil zelo težko breme, o katerem sem moral molčati, saj sem takrat tako sklenil. Če se takrat ne bi odločil za tovrstno zdravljenje, ne vem, kaj vse bi se lahko z mano zgodilo. Samo Slavko Mahne Shyama je v tem svetu sposoben ozdraviti neozdravljive bolezni, ker mu je dana ta naravna moč. V tem času mojega zdravljenja sem spoznal zelo veliko neozdravljivih bolezni kot so rak, AIDS, borelija, ki jih je Slavko Mahne Shyama ozdravil na ljudeh, s katerimi sem se tudi jaz zdravil. Med njimi je tudi moja hčerka, ki jo je Slavko Mahne Shyama rešil gotove smrti. Slavku Mahnetu Shyami bom zato hvaležen do konca svojega življenja in tudi na njegove terapije bom hodil dokler bom le mogel.

Imam vam še zelo veliko povedati – pa kdaj drugič na svidenje.

 

Takoj, ko je Slavko Mahne Shyama skreiral zaščitno ploščo IZVIR ŽIVLJENJA sem jo seveda začela uporabljati. Imam jo v naši hiši, stanovanju, službi, avtomobilu, v službi, pa tudi vsi člani naše družine jo imajo, ravno tako v stanovanju in hiši, da nas zdravi in varuje pred negativnimi sevanji in negativnimi energijami, v službi pa ravno tako pred negativnimi sevanji in vplivi pogosto težkega okolja.

Plošča IZVIR ŽIVLJENJA popolnoma prečisti tudi vodo v hiši, kjer je položena, tako, da tovrstnih skrbi pri nas nismo imeli, čeprav sem že velikokrat slišala, da je voda v bližnjem rezervoarju iz katerega dobivamo vodo tudi mi - oporečna, tako, da je inšpekcijska služba grozila z zaprtjem vodovoda.

Razmišljala sem, kako naj pomagam ljudem, da bodo uživali čisto vodo. Na neki terapiji pred dvema letoma v Mariboru, obiskujem namreč vse terapije, ki jih vodi Slavko Mahne Shyama, ne glede kje so, me je spreletelo spoznanje, da moram postaviti ploščo IZVIR ŽIVLJENJA, v zemljo v bližini naše hiše. Kraj kam naj jo zakopljem sem točno videla. Ploščo sem takoj kupila, z namenom, da jo zakopljem v zemljo. Ko sem po telefonu poklicala Slavka Mahneta Shyamo, da sem preverila točnost mojega videnja, kam naj postavim ploščo, se je odločil, da bo sam prišel k nam in jo postavil. To je tudi storil.

Pripeljal se je s svojo ženo Zalo in otrokoma, sam je skopal jamo, kamor je položil ploščo, vse seveda točno premeril z nihalom in jo pokril. Njegove meritve so pokazale, kar je seveda kasneje ugotovila tudi stroka, da je voda v bližnjem rezervoarju, sedaj ko je položena plošča IZVIR ŽIVLJENJA, čista in neoporečna.

Poleg tega je Slavko Mahne Shyama z meritvami ugotovil, da je bilo na mestu, kjer smo položili v zemljo ploščo IZVIR ŽIVLJENJA območje negativnih energij, ki so mene in mojo družino ogrožale 90%.Plošča jih je razkrojila, saj sem po tistem sanjala, kako je ves travnik lepo zelen in čisto pokošen, le na kraju kjer je v zemlji plošča IZVIR ŽIVLJENJA sem videla visoko, suho, popolnoma mrtvo travo. Ko sem Slavka Mahneta Shyamo vprašala, kaj pomenijo sanje, mi je povedal, da plošča IZVIR ŽIVLJENJA vleče in čisti negativne energije devetsto metrov globoko. Plošča jih je ščistila v štirinajstih dneh.

Nesebično sem želela pomagati ljudem, to sem tudi storila in ugotovila, da sem s tem, ko sem pomagala drugim, pomagala tudi sebi in svoji družini. Slavko Mahne Shyama, hvala ti za vse plošče, ki si jih skreiral, hvala ti za vse simbole, hvala za popolno zdravje, hvala za prebujeni občutek sreče, hvala za popolno varnost in sigurnost v življenju, hvala ti za prebujeni poslovni in finančni uspeh, hvala ti, da lahko s svojim stanjem varujem svoja otroka in moža pred nesrečami in življenjskimi padci. In ne nazadnje hvala ti, da si postavil ploščo IZVIR ŽIVLJENJA na vogalu našega skednja v Borovcu.

 

Pri svojih 45-letih sem se počutila zelo okorno, s 46-imi kg telesne teže pa kakor, da bi jih imela 90. Bolečina v levem boku je bila tako močna in topa, da sem se večino noči samo obračala in iskala primernejšo lego, ki je kljub zamenjavi jogija nisem našla. Pretežni del dneva sem bila nervozna in razdražljiva.

Bil je četrtek, 21.11.2002, moja prijateljica mi je sporočila telefonsko številko na katero sem nemudoma poklicala. Na drugi strani sem zaslišala prijeten moški glas, vprašala sem za moje zdravje. Po nekaj sekundnem premoru mi je povedal diagnozo. Da imam 100% virus borelije v levem zgornjem delu noge in 75% vodno sevanje v spalnici, ki poteka čez spodnji del ležišča. Rekel je: "Mislim, da bi se vam po enem ali največ dveh programih virus ustavil in popolnoma razkrojil!" Seveda sem se že istega večera udeležila programa v Ljubljani. Nisem prav nič razumela, obhajale so me razne misli, navsezadnje sem se umirila in pomislila, da bom imela čas razmišljati po končanem programu. Že prvo noč sem spala brez prebujanja in zjutraj sem bila mirnejša in polna energije. Bolečine nisem več čutila, po enem samem programu - neverjetno!

V decembru 2002 je Slavko Mahne Shyama imel predstavitveni program v Kopru. Udeležila sem se tega programa, kakor tudi vseh ostalih, ki so potekali enkrat tedensko od februarja do marca 2003 v Kopru. Na teh programih sem videla nekaj oseb, ki sem jih pri svoji prvi udeležbi videla tudi v Ljubljani. "Kaj neki delajo ti ljudje v Kopru?" sem si mislila pri sebi. "Meni je pomagal en sam program, kako to, da oni iz Ljubljane prihajajo še v Koper?" No, takrat tega še nisem mogla razumeti. Sedaj, ko sama z možem, če je le mogoče, obiskujem programe v Ljubljani vem, da ni nujno biti bolan, ampak da si bolj zdrav, miren, sproščen in srečen, če se brez zadržka udeležuješ teh čudovitih programov! Življenje poteka kar samo od sebe, brez večjih težav in naporov, z manjšo finančno in materialno zaskrbljenostjo, ker se zadeve rešujejo kar same od sebe.

Poskusite še Vi, ne bo vam žal!

Ko kaseta se vrti,
na njej že Slavko zablesti,
njegov glas in pa ton,
težave naše zginejo v zaton.

Žameten ta Slavkov glas,
v trenutku je že v nas,
moč in energijo, ki jo daja,
pokazala je vsem ta oddaja.

Slavkov govor je kot vibracija,
iz naše duše steče izolacija,
on je naš idol,
dokaz za to je njegov simbol.

Oddaja traja minuti dve,
v njej Slavko veliko pove,
za tvoje uspehe in dejanja
hvaležno Slovenija se poklanja.

Oddajo dal je A kanal,
poslal v eter pozitivni val,
vsem Slovencem Slavko Mahne je dobro znan,
edini, ki nas pelje v svet neznan.

 

Letos v toplem in vročem poletju sem se osvežil pod tušem in se odpravil spat. Umirjeno sem ležal na hrbtu in zaspal tako, da sem imel roko položeno na svojih prsih. Kar naenkrat so me iz spanja začele prebujati prijetne energije po celem telesu. Dokler nisem odprl oči še nisem vedel kaj imam ob sebi. V prsih sem čutil neizmerno moč čiste ljubezni, ko pa sem pogledal v svoja prsa, sem videl roko iz finejše čiste energije, ki je bila položena na moji roki. Ustrašil sem se, da sem čisto otrpnil, nisem se mogel upirati. Na moji levi strani postelje, kjer sem imel položeno zlato ploščo, je čepelo bitje črne fizične postave z veselim izrazom na obrazu. Roka tega bitja je segla še globlje v moja prsa, kjer sem čutil izredno čiste, močne tresljaje a se nisem mogel premakniti. Nad glavo tega bitja sem videl belo svetlečo kroglo, bila je polna življenja. V to kroglo sem gledal le par sekund in kar naenkrat je v trenutku to bitje odšlo.

Počutil sem se izpolnjen, vesel, srečen in zelo presenečen, da sem bil obiskan od plemenitega, čistega, zame popolnoma nedojemljivega bitja. Kadarkoli se spomnim tega, me izpolni ljubezen in za to bom vedno hvaležen.

Dandanes, ko smo ljudje skoraj izključno razumsko usmerjeni, je pogosto težko sprejeti resnice, ki jih (še) ni mogoče znanstveno preveriti oziroma dokazati.

Moderna znanost je izredno mlada (nekaj sto let) in se je komaj dobro začela razvijati. Kljub temu pa ta znanost priznava samo tiste stvari, ki so materialno in logično dokazljive – gre za logiko, ki temelji skoraj izključno na materialnih zakonitostih. Vse kar ni mogoče dokazati z znanstvenimi (beri: materialnimi) instrumenti, znanost razglasi za praznoverje oziroma iluzijo.

Na tem mestu ne bom pisal o tem, da sodobna znanost še ni dosegla stopnje razvoja, ki bi ji omogočila spoznanje, da obstajajo tudi dimenzije različne materialni. Prav tako ne bom našteval številnih dokazov, ki govorijo o tem, da sodobna znanost s svojimi instrumenti ne more razložiti določenih pojavov in celo lastnih izsledkov. Niti ne bom opozarjal na določena dejstva, ki jih znanost sistematično prikriva, saj ne le, da teh dejstev ne more pojasniti, ampak ta dejstva celo postavljajo pod vprašaj celotno znanost kot logični sistem oziroma celoto. Opisal pa bom, kako sem sam v priznanih okvirih znanosti uporabil znanje in vedenje, ki sem ga sprejel na programih Slavka Mahneta Shyame in v osebnih stikih z njim.

Slavka Mahneta Shyamo sem spoznal v času svojega dodiplomskega študija na Fakulteti za družbene vede. Kaj hitro sem v njegovih teoretičnih predavanjih našel vir, ki mi je omogočil bolj poglobljeno razumevanje družbenih pojavov, ki sem jih v okviru univerzitetnega študija že tako ali tako intenzivno preučeval. Sprva sem razlage Slavka Mahneta Shyame uporabljal kot alternativni oziroma obrobni vir, kasneje pa sem ugotovil, da je logika in smiselnost njegovih besed tako trdna in nezlomljiva, da sem v svojih osebnih raziskovanjih oziroma opazovanjih družbenih pojavov izhajal iz njegovega učenja – to učenje Slavka Mahneta Shyame sem uporabil kot temelj, skozi katerega sem oplemenitil znanje in učenje, ki sem ga sprejemal s strani svojih univerzitetnih profesorjev.

Družbeno dogajanje, ki sem ga preučeval sem s pomočjo razlag Slavka Mahneta Shyame mnogo bolje razumel in vrednotil. Še največji napredek in znanstveni uvid pa sem dosegel, ko sem temelj oziroma osnovo svoje magistrske naloge skoraj izključno razvil na podlagi razlag in interpretacij Slavka Mahneta Shyame.

V času magistrskega študija sem preučeval Združene države Amerike z vseh možnih vidikov. Imel sem izvrstne ameriške in najbolj vidne slovenske univerzitetne predavatelje na tem področju. V svojih štirih obiskih Združenih držav Amerike sem prepotoval dobro četrtino celotnega ozemlja te velike države. Vseskozi sem ameriško okolje opazoval in o njem razmišljal poglobljeno. Kljub temu lahko rečem, da bi bilo moje razumevanje okolja, ki sem ga opazoval slabo in površno, če mi ne bi s svojimi razlagami pomagal Slavko Mahne Shyama. Poudariti moram, da sem njegove trditve preverjal v vsakdanji praksi in empirično, torej znanstveno. Vse je držalo…

Ob pisanju svoje magistrske naloge sem imel izredno dobrega univerzitetnega mentorja, ki je del svojega življenja preživel v ZDA, ki je doktoriral v ZDA in ki je tudi poročen z Američanko. Kljub temu je bil mentorski prispevek Slavka Mahneta Shyame ob mojem znanstvenem delu za mene večji in pomembnejši. Slavko Mahne Shyama mi je razlagal ameriško realnost izredno logično in povezano. Kljub temu, da še ni nikoli bil v Ameriki in kljub temu da v tej smeri ni pridobival klasične izobrazbe, so bili njegovi podatki in argumenti neverjetno natančni in učinkoviti. Pogosto sem bil osupel, ko mi je opisoval zakonitosti ameriškega okolja. Včasih je uporabljal podatke, ki sem jih že poznal z univerzitetnih predavanj, a jih nisem znal povezati oziroma uporabiti. Včasih pa mi je razlagal stvari, ki jih še nikoli nikjer nisem slišal, a sem bodisi takoj (na podlagi svojega bogatega teoretičnega znanja o tematiki) bodisi kasneje s primerjavo teoretičnih znanstvenih virov ugotovil, da neizpodbitno držijo.

Četudi je popolnoma nemogoče znanstveno preveriti vse trditve in razlage, ki jih nudi Slavko Mahne Shyama, lahko rečem, da sem v življenju v zadnjih devetih letih v znanstvenem in neznanstvenem smislu doživel toliko situacij in izkušenj, ko se mi je neizpodbitno dokazalo oziroma pokazalo, da so besede Slavka Mahneta Shyame absolutno resnične. Prav nikoli se ni zgodilo, da kaj, kar je izjavil, ne bi držalo. Tudi če se mi je kdaj zdelo, da njegove besede ne držijo in sem moral začasno izklopiti svojo razumsko logiko in se prepustiti osebni veri vanj, sem kasneje vedno znova ugotavljal, da so se mi njegove besede z vidika moje razumske logike zdele neresnične samo zato, ker tedaj nisem bil (zaradi različnih okoliščin) sposoben določenih stvari razumeti. Zato sedaj Slavku Mahnetu Shyami popolnoma verjamem in zaupam.

Naša civilizacija in naša znanost nas učita, da moramo biti kritični in da ne smemo nasedati iluzijam. To načelo je gotovo dobro in smiselno. Kljub temu pa se moramo venomer zavedati, da je zelo malo stvari, ki jih vemo in še manj stvari, ki jih razumemo. Razlika je med zdravim dvomom na eni strani in med aroganco in napuhom na drugi strani. Žal je v naši sodobni znanosti vse preveč napuha, arogance in apriornega zavračanja stvari, ki se jih trenutno zaradi nizke stopnje civilizacijskega razvoja še ne more razumeti. Prepričan sem, da se bo nekoč to spremenilo in da bodo tedaj ljudje razumeli in se zavedali vseh revolucionarnih razsežnosti, ki jih prinašajo nauki Slavka Mahneta Shyama.

Že od takrat, ko sem bila še majhen otrok, sem v sebi čutila, da sem drugačna od drugih. V sebi sem čutila notranjo moč, ki je drugi niso imeli.

Vedno sem čutila, da mora biti v tem svetu nekaj več, kar ljudje sploh ne uporabljajo. Zdeli so se mi kot zamegljeni, slepi. Ker pa sem sama živela med njimi, tudi nisem mogla izraziti svojih potencialov. Ljudje nimamo svoje lastne pameti. Živimo kakor smo se naučili. Živimo razvojno stopnjo sedanje civilizacije. Redki imajo moč, da se iztrgajo iz tega. Vzgojena sem bila v izredno pozitivni družini. Moj oče in mama sta se trudila na vso moč, da bi nam hčerkam vtisnila pozitivna pravila življenja. Za to se jima iskreno zahvaljujem.

Že v osnovni šoli sem brala romane visoke književnosti, kot so Vojna in mir, druge ruske pisatelje, angleške in irske dramatike, svetovne filozofe in vse, kar se je priznavalo za nekaj več. Bila sem odličnjakinja, poslušala sem alternativno glasbo, hodila v glasbeno šolo in iskala in iskala. Nekaj več. Vse pa je bilo prazno!

V srednji šoli sem ugotovila, da vsi ti pisatelji, pesniki, filozofi niso vedeli resnice o življenju. Navadno si bili slabiči, brez smisla v življenju, večinoma pijanci ali odvisniki od drog. To je bil zame zelo velik šok. Vse, kar se je v svetu priznavalo za višek civilizacije, je bilo prazno. V tistem času se mi je zdelo, da je svet res popolnoma zavožen. Kaj ljudje častijo?!?

Vzgojena sem bila po krščanski religiji. V času, ko sem začela misliti s svojo glavo, pa sem ugotovila, da tudi v religiji ni globljega vedenja o življenu. Da je tudi vera prazna in puhla. Veliko je govoričenja, veliko govora o raznih "skrivnostih". Resnica pa je bila, da sami duhovniki, kaj pa šele verniki, nimajo duhovnih vrlin o katerih govorijo.

Slišala sem za Slavka Mahneta. Njegova filozofija je bila drugačna. Ni bilo samo govoričenje, nekaj je bilo tudi za besedami. Govori lahko vsak, o lepem, o dobrem, ampak besede so samo besede (ki pa lahko zavedejo milijone ljudi). Pri njem sem čutila, da ima moč. V njem je bilo življenje.Skozi njega se izražajo duhovne vrline.

Vsa moja iskanja "nekaj več" so se ustavila. Kako sem vedela, da sem našla pravo stvar? Ne zaradi njegove filozofije in besed, ampak zaradi mene. Tisto, kar nosim v sebi oživlja. Življenje se mi ureja. Spreminjam se in se gradim, do popolnosti.

Jaz, kot njegova žena, v njega nimam slepe vere, imam vedenje, vidim in čutim. In dokaz je to, da resnično deluje.

Včasih si skušam predstavljati, kakšno bi bilo moje življenje, če ne bi srečala Slavka Mahneta- Shyame. Najverjetneje bi bila psihična razvalina in moje življenje bi bilo zelo bedno.

Od zgodnje pubertete in vse do takrat, ko sem prišla v stik s Slavkom Mahnetom- Shyamo sem trpela za anoreksijo, ki se je po dveh letih preobrazila v bulimijo. Trinajst let sem bila sužnja psihične bolezni. Zelo sem trpela. Zelo je trpela tudi moja družina. Nihče mi ni znal pomagati. Ne klasična medicina, ne kakšna druga oblika zdravljenja. Vrtela sem se v začaranem krogu. Zaradi odvisnosti od hrane sem se obtoževala, kar je posledično vodilo k zelo klavrni samopodobi in nezdravemu ter pesimističnemu odnosu do življenja in soljudi. To je ponovno vodilo k zatekanju k hrani in obtoževanju.

Ko sem prišla v stik s Slavkotom Mahnetom-Shyamo, je bolezen že po nekaj obiskih njegovih tedenskih programov biozdravljenja izginila. Po trinajstih letih je bolezen izginila. Mislim, da sem potrebovala kakšni dve leti, da sem dojela, da nisem več odvisna, da sem zdrav človek. Ker sem se želela še naprej duhovno razvijati in uspešno premagovati ovire na svoji življenjski poti, sedaj že peto leto redno obiskujem tedenske programe biozdravljenja in se udeležujem delavnic duhovnega razvoja.

Slavko Mahne-Shyama mi je rešil življenje. Hvala ti.

Na programe Biozdravljenja sem začel hoditi zaradi radovednosti. Po nekaj programih sem ugotovil, da to ni zame, saj so se ljudje hodili zdraviti, jaz pa sem se smatral za zdravega. Poleg tega sem o ozdravitvah na programih pripovedoval drugim ljudem, ki pa so moj dvom o »resnici« še povečali. A klub temu je impulz resnice, ki sem ga bil deležen na prvih terapijah ostal v meni. Dejal sem si, da bom živel življenje kot ga živi večina ljudi in da bom resnico že spoznal, ko bom ob smrti zapustil svoje telo.

Minilo je nekaj časa, ko sem spoznal, da v življenju nisem srečen. Želel sem si ljubezni, spoštovanja soljudi in uspeha v ciljih, ki sem si jih zadal. Ponovno sem začel obiskovati programe Biozdravljenja, ki jih vodi Slavko Mahne-Shyama, s spoznanjem, da zdravje ne pomeni samo telesno vitalnost.

Prvi in glavni korak do sreče v mojem življenju je prepoznavanje in priznavanje osebnostnih lastnosti in dejanj, ki so me vodila v nesrečo. Z vztrajnostjo in popolnim vodenjem Slavko Mahne-Shyame, sem se izboril do samopodobe, ki jo živim sedaj.

V upanju, da bomo ljudje spoznali resnico, vas lepo pozdravljam.

Terapije in delavnice Slavka Mahneta Shyame doživljam zelo dobro. Ko hodim na delavnice in terapije, se po koncu počutim zelo dobro. Slavko Mahne Shyama je učitelj delavnic in terapij. Do sedaj sem šel dvakrat na delavnice. Na delavnicah ležimo in imamo tudi kosilo. Delavnice potekajo enkrat ali dvakrat na leto.

Odkar hodim na terapije Slavka Mahneta Shyame sem zelo malo bolan. Preden sem začel hoditi pa sem bil kar naprej. Na terapije Slavka Mahneta Shyame hodim približno tri leta in pol.

Rada bi opisala dogodek, ki se mi je zgodil januarja 1999.

Redno sem že obiskovala terapije Slavka Mahneta Shyame in bližalo se je Novo leto 1999. Slavko Mahne Shyama nam je na tedenskem programu razdelil Novoletne simbole, na katere smo lahko napisali naše želje za naslednje leto. Seveda sem imela kar nekaj želja, ki sem jih tudi napisala na simbol. Najbolj sem si želela spoznati moškega, ki bi sprejemal Slavka Mahneta Shyamo in se udeleževal njegovih programov.

Ko je minilo Novo leto in sem se 5. januarja zbudila, se mi je porodila močna misel na moškega, ki mu je ime Tadej. Nisem in nisem mogla prenehati misliti na njega, dokler se nisem odločila, da mu napišem pismo in izpovem, kaj čutim do njega. Pred Novim letom nisem nikoli razmišljala o njem, čeprav sem ga na videz poznala, zato sem takoj začutila, da se je to prav gotovo zgodilo zaradi simbola in mojih želja.

Sedaj lahko povem, da mi je ta moški spremenil življenje in brez njega bi bilo moje življenje prazno in pusto. Zelo sem srečna in lahko rečem, da so se mi izpolnile prav vse želje, ki sem jih napisala na Novoletni simbol 1999.

Zelo sem hvaležna in vsak dan se zahvalim, da sem spoznala Slavka Mahneta Shyamo: ko se spominjam zadnjih let svojega življenja, vidim, kaj vse sem s tem pridobila… Tega ne bom nikoli pozabila. HVALA!

Že v zgodnji mladosti sem imela težave s hrbtenico, ki so se stopnjevale, da so bolečine dosegle komajda še premagljiv prag. Neizprosna bolečina je nezadržno spreminjala in omejevala moj način življenja. Z zares skrajnimi napori sem obvladovala obveznosti in odgovornosti v družinskem okolju in službi. Pri 43.letih je nevrokirurg uspešno opravil zahtevno operacijo na hrbtenici. A iz nepojasnjenega razloga so se poškodbe nadaljevale ter se stopnjevale. Operativno poškodb ni bilo mogoče več odpravljati. Nisem mogla niti sedeti, niti hoditi ali ležati. Vsak dvig bremena, težjega od 0,5 kg, je naprej rušil mojo hrbtenico. Da bi podaljšala čas do popolne izgube pokretnosti, sem se upokojila. Mojemu pričakovanju invalidskega vozička se je pri 55. letih pridružilo še spoznanje, da imam rakasto obolenje na dojki, katero so morali odstraniti.

In potem je nenadoma prišlo do bliskovitega preobrata! 30.9.1994 sem sedla pred televizor ter se znašla na kanalu A, ne da bi to nameravala, sredi oddaje Slavka Mahneta Shyame. Tisti trenutek, ko sem ga zagledala in zaslišala, sem začutila nekje v sebi, da je to to! Drugače se ne da povedati. Neustavljiva notranja sila me je gnala na prvo naslednjo terapijo. Med programom se je oglašal v meni razum: "Bojana pojdi domov!" A nekaj močnejšega je to misel odganjalo.

Od takrat je minilo 9 let, ko se udeležujem vsakega novega programa v Ljubljani in kjerkoli drugod po Sloveniji.

Po knjigi Samorealizacija popolne osebnosti sem začela delati vaje in se držati opisanih pravil prehrane in življenja. Začela sem pisati dnevnik o vseh dogajanjih in reakcijah po programih, ko so mravljinci, zbadanja, kašelj, šumenje v ušesih naznanjali procese intenzivnega čiščenja in zdravljenja. Tako sem že prvo jutro po terapiji na sprehodu obvladala hitro hojo, prenehali so nekaj let trajajoči navali vročine in potenja zaradi menopavze; suha rdeča koža na čelu in ob nosu je postala gladka in mehka, zaradi čiščenja organizma z postom sem shujšala; pridobivala sem večjo vzdržljivost in samozavest.

Pred tem nisem mogla dvigniti obeh nog od tal niti za nekaj centimetrov, po treh tednih pa sem uspela dvigniti nogi nazaj za glavo in se s prsti dotakniti tal. Moji družini, prijateljem in znancem je to izgledalo kot čudež. Nepopisna radost in zadoščenje sta me zajela ter me močno zmotivirala za naprej. Ker so more, mračne misli in bolečine izginile, o boleznih sploh nisem več razmišljala.

V svojem stanovanju sem bila celo življenje izpostavljena raznim sevanjem, ki so moje poškodbe hrbtenice še poslabšala in povzročila nastanek rakastih celic. Moja hrbtenica je bila pred usodnim srečanjem s Slavkom Mahnetom-Shyama že v celoti poškodovana, imela je le še kanček zdravega tkiva. V križu, prsih, glavi in vratu so bile rakaste celice. Vitalnost mojih celic je bila minimalna. S postavitvijo zaščitne plošče v stanovanje, ki je nevtralizirala škodljiva sevanja, se je proces nastajanja in aktiviranja rakastih celic ter nastajanja novih poškodb na hrbtenici ustavil. Na programih so se vse rakaste celice razkrojile in hrbtenica se je v nekaj mesecih popolnoma pozdravila. Tudi poškodbe živcev in mišic, ki spremljajo operativni poseg pri odstranitvi dojke, so se pri meni izredno popravile. Odzivi na vremenske spremembe, "trganja" v stegnenici, ki je bila zlomljena pred več kot 40. leti, so prenehali. Rana se je dokončno zacelila in mesto zloma normaliziralo.

Sedaj pri 64.letih ima moje telo maksimalno vibracijo telesnih celic. Praktično ni kakršnegakoli zunanjega vpliva (bolezen, strup, škodljivo sevanje) ki bi ga poškodoval. Sem popolnoma zdrava!

Moja borba z bolečinami in močna volja, da bom zdržala, moje hrabro soočenje z rakom in posledicami - vse to se je izkazalo za premalo, dosti premalo, da bi preživela. Le Slavko Mahne-Shyama me je popeljal nazaj v življenje, iz katerega sem odhajala!

Tako, kot je meni, je prav vsem ljudem dana možnost brez posebnega predznanja koristiti moč svoje podzavesti za ozdravljenje na njegovih programih, če so le dovolj motivirani za to. Izobrazba človeku še zdaleč ne da vsega, kar lahko ima in doseže v življenju. Prava resnica o vsemu, kar obstaja, ki jo on odkriva na programih je edinstvena, čudovita.

Z vedno globlje prebujeno podzavestjo ter bolj prožno zavestjo se plemenitim in postajam vedno popolnejše človeško bitje.

Bilo je pred devetimi let. Slavko Mahne-Shyama je imel v svoji ponudbi poleg individualne terapije in delavnice duhovnega razvoja, tudi regresijo. Ker sem mu neskončno zaupala, sem se za regresijo odločila, še preden sem vedela kaj to je, zavedala sem se, da če me vodi v prejšnja življenja on, bom sigurno popolnoma varna in ozavestila tisto, kar je takrat najprimernejše.

Do sedaj mi je bilo dano biti pri njemu na petih regresijah. Želim vam povedati, kaj sem doživela na predzadnji regresiji pred dvema letoma.

Slavko Mahne-Shyama me je vodil v enega prejšnjih življenj, ne spominjam se katerega, stara sem bila oseminpetdeset let. Videla sem se kako sedim na stolu in imam v naročju otroka, ki je imel povito glavo, njegovo telo je bilo drobno in ubogo, umiral je. Ko sem se uspela popolnoma soočiti z dogodkom, sem spoznala, da je to moj sedanji sin Branko. Dogodek sem v celoti ozavestila-podoživela sem njegovo smrt in s tem izničila možnost, da tudi v tem življenju pokopljem svojega otroka. Slavko mi je po končani regresiji dejal:"No Draga, sedaj ti ne bo treba več skrbeti za Braneta, sedaj je rešen."

Tako sem se rešila velikih travm in skrbi, ki so me spremljale trideset let, toliko je bil namreč star moj sin. Pa ni skrbelo samo mene, pač pa tudi moža in hčerko, Branetovo sestro, saj so se njegove nesreče kar vrstile, neprestano je bil poškodovan in to predvsem v glavo. Na smučanju si ni poškodoval nog, kot je to običajno, pač pa si je razbil glavo.

Po moji regresiji so ti strahovi izginili, v mene se je naselil mir, spokojnost in vedenje, da mi je Slavko Mahne Shyama pomagal, da sem rešila sina in sebe. Strahov pa sem razbremenila tudi moža in hčerko, saj čutita, da je sedaj vse drugače in se ne bojita več za njegovo življenje.

Rada bi napisala, kako zelo sem srečna, da sem spoznala Slavka Mahneta Shyamo. Sedaj, ko že celih pet let obiskujem njegove terapije, se je moje življenje v celoti spremenilo. Niti malo mi ni žal vsega časa, ki sem ga preživela na terapijah in delavnicah duhovnega razvoja Slavka Mahneta – Shyame.

Preden sem redno začela obiskovati terapije, je bilo moje življenje zelo grozno. Kar nenadoma se mi je življenje popolnoma zrušilo; pomagati mi ni mogel nihče – niti zdravniki, niti starši ali prijatelji. Ostala sem sama in niti iz hiše nisem več upala. Bila sem živi mrlič, saj sem samo ležala v postelji in se skrivala pred svetlobo in zunanjim svetom. Mislila sem samo še na smrt, kako bi se moje življenje čimprej končalo. Bolečine, ki sem jih čutila po vsem telesu, so me popolnoma uničevale. Zelo sem shujšala in nihče me ni mogel prepričati, da bi se ponovno postavila nazaj na noge.

Moj oče je takrat že redno obiskoval terapije Slavka Mahneta Shyame. Pogosto me je želel prepričati, da bi se tudi jaz začela udeleževati teh programov – prišla sem samo nekajkrat, potem spet prenehala.

Kar naenkrat pa sem močno začutila, da mi lahko pomaga samo Slavko Mahne Shyama. Tako sem se 2.10.1998 začela redno udeleževati njegovih programov. Pri tem me je zelo močno vzpodbujal oče. Tudi on je seveda opazil, kako zelo sem se spremenila. Tako veliko izkušenj sem pridobila, izboljšalo se mi je zdravje, dvignila se mi je samozavest, spoznala sem moškega svojih sanj, zaživela sem prijetno družinsko življenje.

Sedaj ponovno živim in to samo zaradi Slavka Mahneta Shyame. Saj mi je prav on vse to pomagal pridobiti. Do konca življenja mu bom hvaležna.

V nadaljnjem življenju se želim še naprej duhovno razvijati in obiskovati programe Slavka Mahneta Shyame, saj vem, da človek s tem pridobi prav vse, kar potrebuje.

Ko sem se zavedala, da življenje niso samo otroci, družina, delo in materialne dobrine je bilo moje materialno telo že dokaj utrujeno in načeto od hoje po poteh, ki marsikdaj niso bile prave in sem jih morala pogosto ponavljati. Tedaj mi je bilo dano srečati Slavka Mahneta-Shyama. Ko sem ga prvič videla in z njim spregovorila samo nekaj besed, sem začutila, da mu poleg skrbi za zdravje mojega materialnega telesa, lahko zaupam moje velike strahove, ki so razjedali moj duševni mir - mojo dušo. Postavil mi je diagnozo, ki je bila seveda popolnoma pravilna, kar pa se tiče mojih strahov, mi je s svojim umirjenim glasom, ki je tako značilen zanj dejal:"LEPE MISLI, LEPE MISLI."

Te njegove blage besede, ki so pobožale mojo dušo, so v meni prebudile zavedanje, da so moje misli zelo pogosto črne in negativne in vedno, ko sem imela izbiro razmišljati, ali se bo nekaj srečno končalo, ali ne, sem se predala negativnemu razmišljanju.

To je bilo pred desetimi leti. Takrat se je cela naša družina, moj mož, sin, hčerka in jaz udeležila individualnega zdravljenja pri njemu. Za vse je postavil diagnoze in nas pozdravil. Rezultati zdravljenja so bili izjemni. Takrat sem se začela udeleževati njegovih skupinskih terapij biozdravljenja, ki jih Slavko opravlja še danes. Na teh terapijah, ki se jih udeležujem vsak teden, sem se popolnoma pozdravila, saj se danes, ko imam dvainpetdeset let počutim mnogo bolje kot pri dvajsetih letih. Z lahkoto opravljam svoje obveznosti, se zanimam in počnem stvari, ki jih prej še poznala nisem, moje misli so čiste, živim v sožitju z ljudmi, živalmi in rastlinami.

S tem, da obiskujem terapije in delavnice duhovnega razvoja, ki jih vodi Slavko Mahne-Shyama, pa ne zdravim samo svojega materialnega telesa, znatno se je izboljšalo materialno stanje cele družine, ne samo moje. Pri oseminštiridesetih letih sem uspela dobiti novo službo, v enem najuspešnejših podjetij v Sloveniji. Na delavnicah sem pridobila znanje s katerim zdravim člane svoje družine, če je seveda to potrebno, znam čistiti hrano, predvsem pa se zavedam, da nisem samo materialno telo, ampak mnogo več, da si vsi ljudje želimo biti srečni in hrepenimo po tem, da najdemo svetlobo, ki sveti v vsakem izmed nas.

Na terapijah biozdravljenja, ki jih vodi Slavko Mahne-Shyama sem spoznala mnogo čudovitih ljudi. Z mnogimi izmed njih se pogosto družimo tudi v našem prostem času. Ko smo skupaj se imamo zelo lepo. Pogosto se podamo na hrib Slivnica, ki se vzpenja nad Cerknico, ali pa se dobimo pri nas doma, si izmenjujemo izkušnje in si med sabo pomagamo, z znanjem, ki nam ga je vtisnil Slavko Mahne- Shyama na terapijah biozdravljenja in še posebej na delavnicah duhovnega razvoja.

Hvala Slavko Mahne - Shyama in hvala meni, da sem vse to zaslužila.

Preden sem spoznal Slavka Mahneta Shyamo in se pričel udeleževati njegovih programov, je bilo moje življenje pusto in težko. Na vse možne načine sem hotel priti do sreče in najti svoj mir. Kljub vsem svojim naporom sem imel nenehne konflikte z ljudmi, tudi v družini, živel sem v okolju brez finančne varnosti, pojavljati so se začeli resni zdravstveni problemi. Leta 1994 sem bil star 21 let in že skorajda sem obupal.
Tedaj pa sem se udeležil delavnice duhovnega razvoja Slavka Mahneta Shyame. Že ko sem dobil program delavnice in ga na hitro prebral, sem osebi, ki mi ga je potisnila v roke in mi ga priporočila dejal: »Iz programa je razvidno, da je Slavko Mahne prevarant ali pa božansko bitje! Poizkusil bom, saj nimam nič izgubiti.«

Takrat sem bil velik dvomljivec in ateist. Vedno sem iskal luknje v razlagah ljudi, ne glede na njihov položaj ali ugled. Zato sem odšel na delavnico duhovnega razvoja Slavka Mahneta Shyame poln zadržanosti in previdnosti.

Že po prvem dnevu dvodnevne delavnice pa sem bil popolnoma pozitivno šokiran. Ne samo, da v njegovih razlagah nisem našel niti ene pomanjkljivosti in nelogičnosti, ampak sem na sebi opazil veliko spremembo – popolnoma se mi je spremenil pogled na življenje. Še danes po devetih letih rednega udeleževanja programov Slavka Mahneta Shyame mi ni najbolj jasno, kako je mogoče, da se je sprememba zgodila tako hitro. Danes vem, da sem se tistega daljnega osmega oktobra 1994 ponovno rodil in začel živeti svoje življenje polno, srečno in s smislom.

V teh devetih letih se mi je nepojmljivo popravila finančna situacija, dosegel sem visoko izobrazbo, imam svoje podjetje, vozim dober avto. Izginili so zdravstveni problemi in konflikti z okoljem. Poln sem optimizma, vidim smisel v življenju, imam prekrasno in prelepo ženo in otroka. Vse to dolgujem Slavku Mahnetu Shyami. Na eni strani mi je v pomoč njegovo znanje, ki je neprecenljivo in ki se ga na tem svetu ne more pridobiti z nikakršno izobrazbo. Na drugi strani mi pomagajo njegovi energetski in psihični programi. Tako zlahka premagujem krize in težave, ki se še občasno pojavijo v mojem življenju.

Na svojo prvo terapijo (to je bilo januarja 99), sem šla z velikim pričakovanjem in obenem s strahom, ker si nisem mogla predstavljati, kaj se bo v meni spremenilo. V sebi pa sem čutila, da se bo zgodilo nekaj velikega.

Že ko sem stopila v dvorano se mi je zazdelo, kot da sem prišla v drug svet. Psihično stanje v dvorani je bilo na izredno visokem nivoju, takšnem, ki ga nikdar v življenju nisem čutila ali si sploh predstavljala, da obstaja. Vsi življenjski strahovi in razna psihična bremena so se zlili iz mojih ramen. Počutila sem se, kot da lahko končno svobodno zadiham in čutim samo sebe, kakor sem se od nekdaj lahko čutila samo v globini sebe.

V sebi sem čutila ogromno sreče, svobode in obenem izredne logike. Takšne, da sem nase in na celo svoje življenje in ljudi lahko pogledala iz distance in z razumevanjem. Zdelo se mi je, da sem končno prišla domov, tja kjer sem vedela, da je resnica.

Kljub načetemu zdravju nisem prav nič verjela v zdravljenje z bioenergijo. Vsak pogovor o tem me je zelo vznemiril, da ne rečem spravil s tira. Krčevito sem zagovarjala tezo, da ni možno zdraviti s čarobno paličico. Počutila sem se kot ranjena zver, ki se počuti ogrožena od vsakega in od vseh, pa tudi obnašala sem se tako. Nikomur nisem zaupala. Moje psihično in fizično stanje je bilo zelo na tleh, naj omenim le nekatere bolezni: rana na želodcu (krvavenje v blatu), multipla skleroza, borelija, migrena, strašne vrtoglavice, ki so se pojavljale občasno. Nogo sem le s težavo premikala, na obeh nogah nisem čutila bolečin (npr.opekline, vbod), na rokah nisem čutila treh prstov, roke me občasno niso ubogale, hodila sem k specialistom, bila sem obupana.

Zaradi svojega negativnega odnosa do biozdravljenja nisem nikomur povedala, da sem začela obiskovati programe Slavka Mahneta Shyame, za katere sem slišala na oddaji po televiziji.Začela sem dobivati moč in voljo, s katero sem lažje obvladovala sebe in probleme doma in v službi. Prijetna umirjenost, sproščenost, preprostost Slavka Mahneta Shyame me je celoti prevzela, počutila sem se neverjetno varno in sigurno. Na zdravstvenih pregledih pri specialistih je bilo ugotovljeno, da za ČUDA moje bolezni ne napredujejo, ponekod se stanje celo izboljšuje.

Na nezavednih nivojih pa se je pri meni dogajalo še marsikaj, česar se osebno nisem zavedala v celoti, opazili pa so sosedje, prijatelji in znanci. Iz dneva v dan sem postajala bolj srečna, umirjena in čuteča oseba. Zdaj obvladujem hojo in se zavedam sebe, sem zadovoljna. Veselim se druženja s prijatelji, ki sem jih spoznala na terapijah, znam pokazati svoja čustva, srečna sem, da živim v tem prostoru in času.

Redno obiskujem programe biozdravljenja in se udeležujem delavnic, ki jih vodi Slavko Mahne Shyama. Iskrena hvala za možnost, da lahko napisano javno objavim, za voljo, za zdravje in razumevanje, zato, da verjamem vase, da lahko skrbim za svoje psihično in fizično stanje, da vem, da lahko dosežem še več, s premagovanjem ovir, ki mi še stojijo na poti.

 
   

©2005 | www.slavkomahneshyama.com | info@slavkomahneshyama.com
Oblikovanje in izvedba: M3M