Glavni meni

Široka je cesta prostora,
vsak tava po njej,
vsakomur je namenjena,
nikoli težka,
zmeraj lahka in prehodna.
Samo nanjo moramo stopiti,
se z njo zliti,
v širjavo zavpiti
in srce odpreti, da duša vzbrsti iz telesa,
da jo požene navzven, v svet.

Vesoljna je dimenzija časa,
vsak se izgublja v njej,
vsakomur kaže svoj bledi obraz,
nikoli brez miru,
zmeraj urna in predirna.
Samo nanjo se lahko zanesemo,
v vesolje prenesemo
in odpremo vrata nemira in razburkanosti,
da nas premeče in vzradosti ter pošlje tja,
kjer je resnično naš dom in naš jaz.

Široka je cesta prostora in vesoljna je dimenzija časa,
obe skupaj sta enačaja neskončnosti in nepojmljivosti,
kot kroga brez začetka in konca,
kot srce in duša notranjosti,
kot telo in duh zunanjosti,
prelivajoči se energiji,
zlivajoči se v studenec večne sreče, miru in svetlobe.

 

Ko si ljudje v življenju zastavimo cilje in se na vso moč trudimo, da bi se uresničili, večkrat pozabimo, da so ključni zadnji trenutki pred tem ciljem oziroma odnos, ki ga imamo do stvari. Takrat zato popustimo in si mislimo, da cilja tako ali tako nismo sposobni uresničiti.

To šolsko leto sem začela študirati v Ljubljani. Ko so se začeli izpiti je šlo najprej vse tako kot sem si zamislila, nato pa so se začele pojavljati težave, čeprav sem mislila, da delam vse v redu. Takrat sem sprejela pravo odločitev in se kot veliko drugih študentov odločila, da pokličem Slavka Mahne Shyama. Le nekaj minut pred izpitom je Slavko Mahne odpravil vso mojo odzemljenost glede izpita in mi dal pozitivne sugestije, s katerimi sem lahko uspešno in samozavestno opravila izpit. Opravljanje izpitov je od takrat naprej potekalo kot po maslu, saj mi je Slavko po vseh pripravah na izpite, pomagal izničiti še zadnjo ključno nepripravljenost za uresničitev ciljev.

Zato se za to čudovito leto, polno dosežkov in prihajajoče brezskrbne počitnice iskreno zahvaljujem Slavku in Zali ter vsem ostalim, ki skušajo v življenju iskati pravilne poti.

Hvala.

Vrhova med središčem, ki je bog
je svet in je celina, na njej domovina, v domovini kraj, kjer je hiša, in v njej je soba, v kateri je kotiček – z oltarjem, pred katerim stojim sam in molim za té, za starše, za kraj, domovino, celino, svet in univerzum – v srcu vrhovnega bogaljubezni.

 

V jasni noči k zvezdam upreti svoj pogled,
z novo silo zaživeti in živeti,
v srcu koprneti in zmeraj si želeti –
svetlobe, miru in iskrene ljubezni,
na Zemlji in v univerzumu kot celoti Božjega stvarstva.

Sočloveku podariti svoj sončni nasmeh,
morda drobček svojega prijaznega srca,
in z radostjo sprejeti to, kar nesebično daješ,
in upati, da bo tudi on storil podobno.

Tako na našem ljubem svetu bilo bi mnogo lepše,
s še več energije zdravja, ki oživlja in tudi zdravi stare,
nezaceljene rane,
ki prizadejala jih je temna sila,
s katero se mora človek spoprijemati,
iz dneva v noč in iz temne noči v beli dan,
s srcem in dušo - do dne,
ko bo dokončno premagano gorje in trpljenje
in bo zasijalo svobodno sonce in z njim zlata doba človeštva.

 

Sega v vse dežele
V vsa srca
Čutimo jo vsi z bolečino
ali lepoto.
Tako kot jin in jang
spadata skupaj bolečina
in lepota.

 

Smo kot voda, ki kroži, se dviguje in pada. Vsi smo povezani v oblaku in še več, skupaj smo združeni v kapljici. Čeprav v mali kaplji, je med nami močna, velika vez. Skupaj smo v bolečini in miru. Vsi žarimo in se povežemo v oblak, vendar kmalu pademo na trdna tla. A preden se zavemo smo že pri izviru. Že spet tečemo. Skupaj, ne moremo se ločiti. In ta krog se bo ponavljal nazaj in naprej v prihodnost. Pa tudi sedaj smo nekje v oblaku ali kje drugje, vendar združeni.

Tihost prekriva dvorano,
Vsa ždi v energijah,
Ki se mešajo kot mavrica.

Globoko dihamo energije,
Ki se zgubljajo
V našem telesu.

Vse žari, vsak človek
dobi kolikor hoče.
napijemo se kot soka.

Zazibljejo nas
omamljajo, počutje je
odlično.

Dvigujemo se

 

Na biozdravljenje hodim 10 mesecev. Pred tem je bilo moje zdravstveno stanje dokaj slabo. Pred tridesetimi leti sem bila operirana na ščitnici, nakar sem morala strogo jemati zdravila- hormon ščitnice. Od teh zdravil je nastala okvara jeter. Sledilo je slabo psihično počutje in prehladi.

Druga operacija je bila operacija trebuha. Za moje telo dodatno breme, katero je načelo kosti - osteoporora. Že po sedmem obisku biozdravljenja pri Slavkotu sem prenehala jemati zdravila za ščitnico. Zdravniški izvid je potrdil, da ščitnica deluje. Tudi ostale težave so se umaknile.

Moje življenje je dobilo globlji smisel in bogastvo. Vesela sem in izredno hvaležna Slavkotu za vse.

 

Vse to, kar bom opisal, se mi je zgodilo v kratkem, petminutnem odmoru programa biozdravljenja Slavka Mahneta Shyame 22. marca 2005.

Pred odmorom je Slavko Mahne Shyama govoril o izrednih možnostih duhovnega napredka, ki jih imamo udeleženci njegovih programov, saj njegovo makrobitje močno presega zmožnosti, razumevanje in duhovno stanje človeške civilizacije, v katero smo se rodili. Tik pred odmorom je še opozoril, da se lahko zaradi tega posledično ta višja stopnja našega duhovnega napredka dogaja le skozi njegovo bitje, zato je zelo pomembno, da ne izvajamo nobenih dejanj usmerjenih proti njemu, saj bi v tem primeru izgubili doseženo.

Seveda mi niti na misel ne bi prišlo, da bi kadarkoli kaj počel proti Slavku Mahnetu Shyami. Ne samo zaradi lastne koristi, ampak tudi zaradi njegovega neizmernega pozitivnega stanja in humanosti, ki jo iz dneva v dan bolj razumem, čeprav vem, da lahko moje razumevanje zazna le droben delček tega prečudovitega stanja. Kljub vsemu pa se zavedam, da sem zaradi pozicije človeka, v kateri se nahajam, in zaradi nizke stopnje civilizacije, v kateri živim, izpostavljen nevarnostim lastne neumnosti, ki se lahko dvigne iz moje podzavesti ob čiščenju negativ. Dviganje tovrstnih negativ je seveda predpogoj nadaljnjega napredka; ob tem pa je treba premagati številne skušnjave, ki so včasih zelo hude.

Zato sem takoj po odmoru pristopil k Slavku Mahnetu Shyami in ga vprašal, koliko je v moji podzavesti še negativ, ki bi me lahko ogrozile, da bi naredil kakšno neumnost proti njemu. Pomiril me je, ko mi je odgovoril, da je teh negativ ostalo le zelo malo in da ni nobene grožnje. V tistem trenutku pa sem se spomnil in vprašal, kakšno je to stanje v meni v odnosu do Zale Mahne, njegove žene. To sem vprašal, ker sem vedel, da je Zala v veliki meri nosilka ženskih energij Slavka Mahneta Shyame in da se skozi njo te energije izražajo v ta svet. Poleg tega je Zala Mahne povezava med makrobitjem Slavka Mahneta Shyame in človeštvom, zato je tudi do nje treba nenehno vzpostavljati human in pozitiven odnos.

Odgovor, ki sem ga dobil, ni bil tako ugoden kot v prvem primeru, saj sem imel še 25 odstotkov negative v zvezi z odnosom do Zale. Čeprav je v primeru, ko katerokoli negativno stanje pade na 48 odstotkov, človek v tej razsežnosti že dokaj varen, saj pozitivno stanje prevlada nad negativnim in ga ščiti, s seboj sploh nisem bil zadovoljen, saj je šlo za meni izredno pomembno zadevo. Slavko Mahne Shyama mi je še povedal, da me moje negativno stanje ne bi nič oviralo in omejevalo že, če bi ga znižal na 17 odstotkov. Opozoril me je tudi, da sem zaradi tega negativnega stanja oziroma nerazumevanja prikrajšan, ker s svojim razumskim oziroma zavednim stanjem ne morem bivati v duši, čeprav naj bi imel za to že zaslužene pogoje. To pa sem sam v zadnjem času že zaznaval kot moteče.

Ko sem dobil odgovor, sem se usedel nazaj na stol in se kot že večkrat v podobnih primerih v stanju meditacije z željo in prošnjo poskušal spopasti z lastno negativo. Nenavadno hitro me je potegnilo v neko nenavadno dimenzijo, ki se mi ni zdela znana, saj se mi je okolje zdelo dosti nenavadno zaradi presenetljivih zvokov in svetlobe, ki me je obkrožala. Letel oziroma padal sem skozi prostor in se boril. Potegnil sem svoj magijski meč, ki nam ga Slavko Mahne Shyama podari na vsaki delavnici, toda spoznal sem, da pravzaprav ne vem, ali so bitja, ki so me napadala, pravzaprav zavezniki ali sovražniki, zato se jih nisem upal udarjati z mečem. Tedaj sem prosil meč, naj deluje sam brez mojega neposrednega nadzora. Tedaj je meč začel švigati na vse strani. Včasih je udarjal bitja, ki so me napadala, včasih pa je pomagal drugim bijem, ki so se borila z menoj in udarjal mene. Vedel sem, da se v meni borijo negative in pozitive, zato sem samo predano spremljal, kaj se dogaja. Vse se je dogajalo z izredno veliko hitrostjo, preveliko, da bi lahko ozavestil posamezne slike in ves čas sem letel oziroma padal skozi prostor. (Kasneje sem opazil, da se mi je povečala toplota v telesu in občutil sem tudi mravljince po celem telesu, predvsem v dlaneh in stopalih, zato sem vedel, da so skozi mene tekle zelo močne energije.) Nenadoma pa sem že ves utrujen in zlomljen udaril ob trdna tla. Obležal sem. V tistem trenutku sem nad seboj zagledal ogromnega leva. Lev je bil zlat in sijoč, segal je do neba in še čez, na veliki glavi je imel prekrasno zlato krono. In ta lev je v mene, ki sem še vedno ležal negiben na tleh, zabil svoj magijski meč ali morda magijski trizob, obrnil glavo proti nebu in zarjovel. Zarjovel je tako močno in s takšnim glasom, ki ga še nikoli prej nisem slišal, da mi je zazvonilo celo v ušesih materialnega telesa, kar se mi je zdelo neverjetno. Takrat sem se zavedel ogromne moči zlatega leva. Čeprav sem vtis o levu dojemal le kakšno sekundo ali dve, se mi zdi, da je v tisti dimenziji minila že cela večnost. Leva ni bilo več, bil je le velikanski ovalen oblak prelepe čiste energije. Tedaj sem prosil leva, naj mi pomaga. V istem delčku sekunde, ko sem izrazil željo in prošnjo po pomoči se je pred menoj pojavilo veliko lepo in mirno, a mogočno in odločno bitje v beli svetleči svetlobi. Imelo je jasne oblike, vendar zaradi žareče svetlobe nisem zaznaval potez. Videl sem, da je bitje v roki imelo bel žareč magijski meč ali trizob. Podobno bitje sem videl v bližini doma Slavka Mahneta Shyame. Tisto bitje je bilo elohimsko bitje, zato sem sklepal, da je tudi to bitje elohimsko. Res pa je, da se mi je zdelo bitje iz moje sedanje vizije nekoliko močnejše. In izrazil sem prošnjo v to bitje, naj mi pomaga. V tistem trenutku me je potegnilo v to bitje in vstopil sem v nek drug svet, drugo dimenzijo, v kateri sem zaznal zelo veliko prijetnih svetlečih bitij, ki so med seboj komunicirala v prijetnem odnosu sožitja. Tudi sam sem občutil to prijetno stanje. Začutil sem, da sem vstopil v dimenzijo duše. V tistem trenutku sem pomislil, da je to verjetno konec moje meditacije oziroma vizije in prav tedaj sem iz materialne dimenzije zaslišal besede Slavka Mahneta Shyame, da gremo s programom naprej. Vse se je zgodilo v manj kot petih minutah…

Kasneje sem izvedel, da sem uspel svoje negativno stanje v odnosu do Zale Mahne znižati na 10 odstotkov in da sem res vstopil v dimenzijo duše na peti kavzalni čakri. Z besedami ne morem izraziti hvaležnosti, da se mi je vse to zgodilo.

 

 
   

©2005 | www.slavkomahneshyama.com | info@slavkomahneshyama.com
Oblikovanje in izvedba: M3M